Včeraj na območju nekdanje Jugoslavije, od Slovenije do Črne gore, ni bilo medija, ki ne bi pisal o odhodu hrvaškega pevca Oliverja Dragojevića in njegovi zapuščini, novico o njegovi smrti pa so prenesli tudi nekateri svetovni mediji, celo ameriški Washington Post in britanski Daily Mail.
Kaj je Dragojević pomenil za Hrvaško, je za medije pojasnil tudi hrvaški državni vrh. »V njegovi glasbi so bila utelešena stoletja naših prednikov, ribičev, kapitanov in vseh tistih morskih volkov, ki so z nostalgijo in hrepenenjem peli o ljubezni in toplini svojega doma,« je sporočila predsednica Kolinda Grabar - Kitarovič. Zanjo je bil Dragojević glasbeni čarodej, »njegov glas pa se je znal dotakniti različnih profilov publike, od najmlajših do najstarejših«. Predsednik vlade Andrej Plenković ga je opisal kot velikana hrvaške glasbe in hrvaškega šansona. »Bil je duša Hrvaške. S svojim bogatim glasbenim opusom, vsestranskim talentom in edinstvenim glasom je pustil neizbrisljivo sled in odšel v večnost. Kljub temu da ga bomo nosili v srcu, ga bomo pogrešali.«
Glasbeni svet joče
Hrvaška glasbena estrada je svojo žalost delila na družbenih omrežjih. Stjepan Hauser, hrvaški del dvojca 2Cellos, ki je pogosto sodeloval z Dragojevićem in se z njim družil tudi zasebno, je zapisal, da je odšla legenda, kakršne ne bo nikoli več. »Odšel si, prijatelj moj, ampak tako je, kot da ne bi, ker bodo tvoj glas in tvoje pesmi za vedno vtkani v naših srcih. Poslušal te bom jaz, moji otroci, moji vnuki, njihovi otroci.« Glede na njeno objavo očitno precej pretresena Severina je napisala: »To je težko, to nima smisla, to je pretežko… Ob njegovih pesmih sem se učila govoriti prve besede… To je zelo težko, ne želim verjeti. On je oče vseh Dalmatincev. Njegove pesmi so prišle v nas z materinim mlekom. On je v mojem, tvojem DNK, v vseh nas. Hvala ti, oče, ljubim te, oče, jočem, oče, oprosti mi, oče… Vsi jočemo.« Tony Cetinski pa mu je na facebooku napisal pismo, ki ga je naslovil Dragi moj morski volk. »Vse tvoje šale in neumnosti, ki smo se jim smejali kot otroci, so trenutki, ki jih ne bom nikoli pozabil. Moram priznati, da sem te imel rad in te imam rad, kot da si moj oče, po duši pa si bil včasih kot moj mlajši brat. Od tebe sem se največ naučil in največ dobil… Vedno si bil dokaz, da ni dovolj samo to, da si vrhunski umetnik, ampak tudi človek, in zaradi tega zares hvala.«
Obujanja spominov in poudarjanja Dragojevićeve veličine kot glasbenika in človeka ni manjkalo niti med slovenskimi glasbeniki. »Dragi moj Oliver, poznala sva se res dolgo, še iz časov nepozabnih splitskih festivalov. Spominjam se najinih mnogih skupnih nastopov, od zbiranja donacij za splitsko bolnišnico pa do nepozabne jadranske turneje po bivši Jugi. Tvoja duša, dragi Oliver, se je vedno popolnoma razdala publiki. In to tako zelo, da se je na koncu utrudila in zaspala. Počivaj v miru, dragi moj kolega,« je zapisala Helena Blagne. Jan Plestenjak pa se ga je spomnil z naslednjimi besedami: »Odšel je največji pevec, interpret in prijatelj. Spoznala sva se pred dvajsetimi leti in od takrat naprej me je vedno klical 'mali'. Vsak trenutek v njegovi družbi je bil zabaven, nor in dragocen. Živele bodo pesmi in z njimi spomini. Za vedno boš z nami, Oliver… In ostajaš inspiracija.«
