Presenečenje je bilo popolno. Namesto načrtovano dobro uro sta se predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški predsednik Donald Trump v Ovalni pisarni Bele hiše zadržala tri ure in se pogajala. Temelj doseženega dogovora je, da ZDA ne bodo povečale carin na evropske avtomobile in avtomobilske dele, dokler bodo z EU potekala pogajanja o vseh odprtih trgovinskih vprašanjih in se bo iskala rešitev k popolni odpravi carin, necarinskih trgovinskih ovir in subvencij. Prav tako se je EU z Junckerjevo privolitvijo obvezala, da bo od ZDA kupovala več utekočinjenega zemeljskega plina in soje. Tako EU kot ZDA bosta začeli tudi pogovore o morebitni odpravi carin na jeklo in aluminij ter evropskih protiukrepov nanje, iskali pa bosta tudi soglasje za reforme Svetovne trgovinske organizacije.

Se trgovinski spor res umika z mize?

»Hvala, Donald. Srečanje je bilo konstruktivno,« je na hitro sklicani tiskovni konferenci pred Belo hišo v zahvalo nad doseženim gostitelju dejal Juncker. Tudi Trump, ki je evropsko stran še pred srečanjem po twitterju pozival in izzival, naj se doseže dogovor o popolni opustitvi carin, je bil po srečanju z Junckerjem zadovoljen. »Začenja se nova faza odnosov,« je dejal ameriški predsednik. Z dogovorom je bil zadovoljen zaradi več razlogov. ZDA bodo v prihodnje v EU prodale veliko utekočinjenega zemeljskega plina, Evropejci bodo kupovali tudi veliko ameriške soje, katere prodaja je precej trpela zaradi kitajskih protiukrepov na carine na jeklo in aluminij. »Hitro je bil ustvarjen preboj, ki ga poprej ne bi nihče pričakoval,« je po srečanju na twitterju zapisal Trump.

»Dosežen dogovor je bil glede na predhodna pričakovanja zelo dober, vendar še ni mogoče oceniti, da se trgovinski spor med EU in ZDA dokončno umika z mize,« opozarja Bojan Ivanc, glavni analitik pri GZS in tako izraža podobno previdno stališče kot nemška gospodarska zbornica DIHK. Kot pravi Ivanc, sta ZDA in EU z doseženim dogovorom deloma nevtralizirali kitajske ukrepe proti ZDA, prav tako so si ZDA pridobile na svojo stran EU za preganjanje nepoštenih trgovinskih praks, s katerimi imajo težave podjetja na obeh straneh Atlantika. »Ne smemo pozabiti, da je skupna izjava precej nezavezujoče narave. Taktične Trumpove izjave so se vsaj do zdaj izkazale kot odličen manever pred tem srečanjem, kar pomeni, da bo s to taktiko najverjetneje nadaljeval. Ne smemo biti presenečeni nad morebitnimi prihodnjimi preobrati,« še svari Ivanc.

Nemci vzhičeni, Francozi previdni

Toda za zdaj je dogovor o umiritvi trgovinskih napetosti pozitivno odmeval na borzah. Zaznati je bilo večje zanimanje vlagateljev, prav tako se je okrepila vrednost delnice večine evropskih avtomobilskih proizvajalcev. Pozitivni, a vendarle nekoliko zadržani odzivi, da sta EU in ZDA stopili korak nazaj od polne trgovinske vojne, so prihajali tudi iz politike.

Peter Altmaier, nemški minister za gospodarstvo, je denimo še najbolj entuziastično dogovor pozdravil kot dobro novico za svetovno gospodarstvo, saj lahko prepreči trgovinsko vojno in reši na milijone delovnih mest. Nekoliko previdnejši je bil francoski gospodarski minister Bruno Le Maire, ki je menil, da mora vsakršni prihodnji trgovinski sporazum z ZDA temeljiti na recipročnosti, ob čemer pa je treba iz njega izvzeti kmetijstvo. Mario Draghi, šef evropske centralne banke, je dogovor iz Bele hiše označil kot znak, da vendarle obstaja pripravljenost za multilateralna pogajanja o trgovinskih vprašanjih.

EU ZDA mednarodna trgovina trgovinska vojna protekcionizem carine trgovinski sporazum Jean-Claude Juncker Donald Trump Bojan Ivanc Peter Altmaier Bruno Le Maire Mario Draghi