Čezatlantska diplomatska prizadevanja zadnjih dni in tednov so se izkazala za jalova, potem ko je ameriški trgovinski minister Wilbur Ross včeraj napovedal uvedbo carin na jeklo in aluminij iz Evropske unije, pa tudi iz Kanade in Mehike, kar je obudilo že znane strahove o mogoči trgovinski vojni. 25-odstotne carine na uvoženo jeklo in desetodstotne na aluminij bodo po napovedih začele veljati opolnoči po vzhodnoameriškem času (davi ob šestih zjutraj po našem).
Da v New Yorku ne bi bilo več mercedesov…
Potem ko se je ameriški predsednik Donald Trump že zapletel v podobno zgodbo s Kitajsko z mešanim izkupičkom, je zdaj poskrbel za še eno razpoko v že tako vse manj trdnih ameriško-evropskih odnosih. Predsednik evropske komisije Jean- Claude Juncker je dejal, da »je danes slab dan« in da EU nima druge izbire, kot da primer prijavi Svetovni trgovinski organizaciji.
Evropska unija je sicer že pred časom pripravila mogoče protiukrepe proti točno določenim izdelkom, ki jih ZDA izvažajo na evropski trg, denimo proti nekaterim žganim pijačam, tekstilu, motorjem, arašidovemu maslu… Ameriška carine bodo po ocenah zadevale za 6,4 milijarde evrov vrednosti evropskega izvoza v ZDA, evropske naj bi bile sorazmerne. A vsi ne bodo prizadeti enako. Največji del evropskega izvoza v ZDA je iz Nemčije, kjer ima znaten delež avtomobilska industrija. Trump je že pred časom nakazal, da si želi zmanjšati število nemških vozil na ameriških tleh v skladu s predvolilnimi obljubami domači industriji. Nemška revija Wirtschaftswoche pa je včeraj poročala, da je Trump francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu dejal, da bo vztrajal pri svoji trgovinski politiki, dokler po New Yorku več ne bodo vozili avtomobili Mercedes-Benza.
Nad Kanado in Mehiko zaradi sporazuma NAFTA
Podoben je tudi razlog za carine na jeklo in aluminij. Utemeljitev predsednika se namreč glasi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, ker da uvoz ogroža domače proizvajalce. Proti Mehiki in Kanadi naj bi carine uvedel zaradi pomanjkanja napredka v pogajanjih o spremembah severnoameriškega prostotrgovinskega sporazuma NAFTA.
ZDA so te carine sicer za druge države uvedle že pred časom, a so EU, Kanado in Mehiko iz njih izvzele naprej za pol leta do 1. maja, nato za še en mesec; zdaj pač ne več. Čeprav je uvedba torej visela v zraku, je vseeno vznemirila finančne trge, ki so se odrazili na padcih borznih indeksov podjetij, ki bodo posebej prizadeta.
Z mislimi tudi pri ameriških volilcih
Trumpov ukrep ima tudi notranjepolitično dimenzijo. Bližajo se novembrske kongresne volitve, na katerih bo njegova politika na preizkušnji. Izpolnjevanje zavez, ki jih je dal med kampanjo, bodo pomemben dejavnik za njegove volilce, četudi carine na hitro ne bodo ustvarile delovnih mest, če sploh. Po drugi strani je korak tudi tvegan, kajti podpora Trumpu bi bila gotovo nižja, če gospodarstvu trenutno ne bi šlo dobro. Toda ekonomija je na zaplete in mogoče trgovinske vojne občutljiva. A k sreči se preobrati tudi v ekonomiji dogajajo na daljši rok, volitve pa bodo že čez pet mesecev.
