Kobra je ena najbolj gracioznih, a tudi nevarnih kač, za nameček je najdaljša strupenjača na svetu. Če vas ugrizne, se vam ne obeta nič dobrega, saj njen strup vsako leto zakrivi na tisoče človeških smrti. A niso vse kobre strupene in nevarne. Cobra, o kateri bo tokrat govor, se namreč v človeški družbi odlično počuti. Še več, ljudje se je sploh ne bojijo in si naravnost želijo njene družbe. Cobra na štirih kolesih je namreč športni avtomobil, natančneje dvosedežni roadster, na katerega so njegovi starši, ki se pišejo Shelby, še kako ponosni. Z razlogom.
Zgodba se začenja v 60. letih prejšnjega stoletja, ko je dirkač Carroll Shelby sanjal, da bi izdeloval športne avtomobile, kar se je tedaj zdelo nemogoče. Dirkati je nehal zaradi zdravstvenih težav s srcem; kasneje so mu ga presadili. Ko je izvedel, da bodo pri angleškem podjetju AC Cars opustili proizvodnjo modela ace, saj so ostali brez dobavitelja motorja, se mu je kot pravemu poslovnežu utrnila misel, da bi motor vgrajeval sam. Najprej je razmišljal o vgradnji manjšega Chevroletovega motorja, a ta ideja pri vodilnih v podjetju ni naletela na plodna tla, saj so se bali, da bi bila cobra konkurenca njihovi corvette. Zato je začel razmišljati, da bi v avto vgradil močan osemvaljni motor. Rečeno, storjeno. S pomočjo Forda, ki tedaj v ponudbi ni imel športnega avtomobila, in mehanikov je tako prvo cobro predstavil aprila 1962 na salonu v New Yorku, v svet športnih avtomobilov pa je udarila kot strela z jasnega, vsi so jo prepoznali po značilni modri barvi karoserije. »Rekli so mi, naj se obrnem na Ford in na Dava Evansa, ki je vodil njihov oddelek zmogljivih avtomobilov. Povedal sem jim, kaj bi rad naredil, in da naj mi za začetek dobavijo dva ali tri motorje, kar so tudi storili. Nato sem šel na sedež podjetja AC in tam preživel en mesec, da sem se prepričal, da mi bodo poslali šasije avtomobila. Ko sem se vrnil k Fordu, sem jim dejal, da lahko z njihovo pomočjo naredim avto, ki bo dobesedno odpihnil corvette s trga, potrebujem pa še 25.000 dolarjev. Imaš jih, so mi odvrnili,« se začetka zgodbe in sodelovanja s Fordom spominja Carroll Shelby.
Vožnja v dežju je bila tvegana
Kombinacija majhne teže (vsega ena tona, corvette je na primer tehtala 500 kilogramov več), skromnih dimenzij (dolžina 3,96 metra) in brutalnega motorja z 271 konji moči je bila za tiste čase nekaj revolucionarnega, cobra 289 pa je začela dosegati uspehe tudi na različnih dirkah, na primer na 24 ur Daytona. Toda pri tem se Shelby ni ustavil, prepričan je bil, da lahko ponudi še več. Dve leti pozneje je predstavil cobro 427, katere 7-litrski motor je imel kar 425 konjev moči. Kombinacija se je zdela naravnost nora, saj je bil pospešek do stotice za tiste čase neverjetne 4 sekunde, avto pa je veljal za najhitrejšega na ameriških tleh, saj je dosegel 262 kilometrov na uro. Kroži anekdota, da je Shelby ponudil 100 dolarjev vsakemu vozniku, ki bi mu uspelo pospeševati hitreje, a prav nihče ni odkorakal bogatejši. Je pa kar nekaj lastnikov, nevajenih brutalne zmogljivosti, doživelo nesrečo. Roadster sicer ni premogel klasične strehe, le neke vrste platno in ob straneh okna iz pleksistekla, ki naj bi ščitila, če bi deževalo. Nekateri so to interpretirali kot varnostni del, da lastnik v dežju ni vozil prehitro, saj je bila kombinacija mokre ceste in cobrinih zmogljivosti za marsikoga usodna, čeprav podatki o tem, koliko jih je bilo uničenih v nesrečah, niso znani.
Replik je veliko in so zelo poceni
Originalna cobra 427, ki so jo izdelovali med letoma 1965 in 1967, je eden najbolj iskanih in posledično dragih klasičnih avtomobilov. Na trgu jih je malo (skupno so jih izdelali zgolj 348), zato ne čudi, da cene presegajo milijon ameriških dolarjev. Precej več je replik, saj naj bi šlo za največkrat kopiran avto na svetu. Te so postale še posebej priljubljene v 70. letih in so poskrbele za dvig priljubljenosti tega avtomobila. Replike so namreč poceni, še danes jih tako na primer izdeluje neko podjetje v Las Vegasu, kjer si jo kupec lahko personalizira; po želji izbere motor, menjalnik, zavore, vzmetenje. Na cestah naj bi se tako vozilo približno 60.000 replik. »Fordu sem blagovno znamko prodal za en dolar, v zameno pa so mi dovolili, da lahko izdelujem svoje avtomobile. Fordu za ime cobra dolgo ni bilo mar. Pogosto sem jim pisal, naj nekaj naredijo in ne dovolijo, da ljudje, ki avto kopirajo, uporabljajo ime cobra. Končno so se zganili in zdaj pišejo na stotine pisem ljudem, ki uporabljajo ime. A tega, kaj se bo dejansko zgodilo, ali bo Ford sprožil tudi kakšno tožbo, ne vem. Lahko pa obiščem vsakega lastnika replike in od njega zahtevam, da odstrani logotip cobre,« je pred leti dejal Carroll Shelby. Na vprašanje, kaj bo počel pri starosti 85 let, je odvrnil: »Upam, da bom še vedno izdeloval avtomobile.« Dočakal je 89 let.
Toda ameriško podjetje Shelby živi naprej. Leta 2014 so tako objavili, da bodo ob 50-letnici modela cobra 427 izdelali omejeno serijo 50 avtomobilov, katerih barva karoserije bo črna, notranjost pa rdeča z zlatimi dodatki. V 48 urah so bili razprodani.
