Protojejev predzadnji album Ancient Future (2015) so kritiki označili za ključno delo novega trenda, ki sliši na ime reggae revival in je produkt jamajškega podmladka, ki revitalizira izročilo reggaeja. Nova smer, ki črpa pri koreninah žanra, tega modernizira z drugimi zvrstmi, kot sta hiphop in rock, vendar brez izletov v izrazito komercialnost. Gibanje, ki mu nekateri očitajo, da je karibska oblika hipsterstva, popularna predvsem med višjimi družbenimi sloji, se steka tudi na druga področja ustvarjalnosti, kot so vizualne umetnosti, ples in moda. Protoje pri tem omeni tudi »kulinariko«, ki na Jamajki v svoji alternativni izpeljanki tradicionalno odklanja hrano živalskega in industrijskega izvora.
Posodobljena tradicija
Na njegovem zadnjem albumu A Matter of Time, ki je izšel junija, znova gostujeta vokalista Chronixx in Mortimer, znova pa ga podpisuje »vsestranski« producent Phillip »Winta« James, med drugim nekdanji klaviaturist v bendu Damiana Marleyja. Podobo albuma so posodobili zlasti ritmično, niso pretiravali z vzorčenjem drugih skladb, presenetili pa so z uvodom v izvedbi štiriindvajsetčlanskega simfoničnega orkestra iz Chicaga: »Želeli smo glasbo, ki bi zvenela filmsko ali gledališko, dramatično, z izrazitim čustvenim nabojem.«
Album ostaja družbeno angažiran, med bolj izpostavljenimi skladbami je Blood Money, ki govori o »krvavem denarju« in korupciji. Protoje prepoznava pohlep tistih na visokih položajih kot osrednjo težavo Jamajke in sveta. Obregne se ob neučinkovito reševanje konfliktov in medosebnih sporov na domačem otoku, ki ga pesti visoka stopnja kriminalitete, izpostavi tudi tamkajšnje »pomanjkanje identitete« in »prevelik mednarodni vpliv«. »Preveč stvari uvažamo, premalo je lokalno pridelane hrane in drugih izdelkov,« doda otrok jamajške žitnice, župnije St. Elizabeth, o deželi, ki je vse bolj prepredena s hitro prehrano, hitrim načinom življenja in tujim kapitalom.
Pri tem ga globalizacija jamajške kulture v podobi tujerodnih reggae bendov ne moti, prav tako tega ne dojema kot kulturno apropriacijo. »Veličine, ki so prišle pred nami, so delile glasbo po vsem svetu in posadile semena, ki sedaj rastejo in cvetijo. Ko ima nekaj globalen vpliv, moramo pričakovati, da bodo ljudje temu sledili.« In tudi mu: Protoje bo imel to poletje v Evropi več ducat koncertov, popularnost izvorno jamajške glasbe pa lahko prepoznamo tudi na primeru festivala Overjam, ki ga na sotočju rek Soče in Tolminke obišče nekaj tisoč navdušencev različnih narodnosti in generacij.
Razumevanje in sočutje
Kot večina pravoverne reggae produkcije tudi Protoje v svoji glasbi nosi globljo duhovno noto, ki je mestoma lahko eksplicitno sakralna. V preteklosti, denimo na drugem albumu The 8 Year Affair (2013), je slavil nekdanjega etiopskega cesarja Haileja Selassieja I., ki ima za rastafarijance status božanstva, in povzemal iz Svetega pisma. Na novem albumu je tovrstnih referenc in citatov manj. Protoje se prišteva med netipične rastafarijance in poudari, da ga ta avtohtona jamajška veroizpoved ne zanima v religioznem smislu. Stavi zgolj na njen filozofski pomen, v katerem to gibanje razume kot osredotočenost na druge ter skupnost, katere smisel povzemajo ljubezen, razumevanje in sočutje.
Poudarja moč sporočil, ki jih prenašajo glasbeniki, a do tega vpliva ostaja kritičen. »Velik del ideologije mladih prihaja skozi glasbo, ki igra včasih preveč pomembno vlogo. Za zgled se lahko ozremo tudi k tistim, ki niso glasbeniki, k učiteljem, staršem ali k običajnim ljudem, ki opravljajo običajne službe in preživljajo svoje družine. Ni se treba zanašati le na to, kar pravijo glasbeniki.« Morda s tem cilja na epidemijo praznih razvedrilnih komadov, kakor tudi na tiste, ki opevajo potrošništvo in nasilje, a po drugi strani zase trdi, da se izogiba moraliziranju. »Ljudje morajo živeti svoja življenja in sami sprejemati odločitve. Jaz samo podajam ideje, s katerimi se lahko strinjate ali ne. Gotovo nisem umetnik, ki bi drugim govoril, kako naj živijo.«
