Leta 1998 se je v Tolminu zgodil prvi festival – kreativni tabor Sajeta, le dve leti zatem je bil Tolmin prvič prizorišče odmevnega mednarodnega festivala reagae glasbe. Leta 2004 se jima je pridružil festival metal glasbe, nato še množica manjših. Lani se je ob sotočju v dveh poletnih mesecih zvrstilo sedem festivalov. Odnos domačinov do njih nikoli ni bil enoznačen, vseeno pa so vedno prevladovali tisti, ki so jim naklonjeni in menijo, da so prav festivali Tolmin postavili na zemljevid sveta.
V dveh poletnih mesecih se zaradi festivalov število duš v majhnem mestu poveča tudi za štirikrat. Občina je zato pred izzivom, kako s festivali živeti v prihodnje. Na pobudo občine so na Fakulteti za uporabne družbene študije opravili raziskavo o vplivu festivalskega turizma na občino, ki bo poleg mnenja občanov podlaga za odločitev občine, kakšna bo njena festivalska prihodnost.
80 tovornjakov smeti
Večina od dobrih 400 prebivalcev občine, ki so bili vključeni v anketni del raziskave, meni, da so festivali pozitivno vplivali na turistično in kulturno ponudbo v občini ter tudi na gospodarstvo in blaginjo občanov. Skoraj dveh tretjin anketirancev v povezavi s festivali ne moti prav nič. Nekoliko manj so o pozitivnem vplivu prepričani, ko beseda nanese na okolje, gnečo in hrup, še vedno pa jih večina meni, da obremenitev okolja ni skrb zbujajoča. Soča v zadnjih letih nikoli ni bila prekomerno onesnažena. S sedmih festivalov je lani komunalno podjetje odpeljalo dobrih 1200 kubičnih metrov ali okoli 80 tovornjakov smeti. Avtorji raziskave, ki jo je vodil doc. dr. Matej Makarovič, pa menijo, da bi bilo z večjim deležem ločeno zbranih odpadkov stanje mogoče še izboljšati. Ena od prioritet občine bi morala biti tudi dokončna ureditev komunalne infrastrukture na festivalskem prizorišču ob sotočju Soče in Tolminke.
Raziskava je pokazala tudi jasno stališče domačinov, da morajo biti bregovi reke Soče vedno dostopni in da bi morali biti občani Tolmina aktivneje udeleženi pri turistični ponudbi festivalov. Ekonomska analiza namreč kaže, da imajo finančne koristi od festivala le posamezni ponudniki. Lani so po podatkih občine in javnega turističnega zavoda ponudniki prenočitev v času festivalov prijavili 62.000 nočitev – festivalski gostje jim predstavljajo dobro tretjino vseh. Dobiček imajo gostinci, ki povedo, da je njihov dnevni prihodek med festivali tudi do petkrat večji kakor ob običajnih dnevih. Kljub vsemu pa avtorji študije menijo, da je dejanski prispevek festivalov k prihodkom javnega sektorja in gospodarstva vendarle relativno skromen in omejen na del ponudnikov. Bolj kot finančne koristi zato v ospredje postavljajo dejstvo, da je Tolmin zaradi festivalov zrasel iz obrobnega v pomembno mednarodno središče.
Festivalov dovolj, preveč ali premalo?
Približno petina anketiranih meni, da bi Tolmin moral gostiti še več festivalov, a avtorji študije so prepričani, da povečevanje števila festivalov ni smiselno in bi prej veljalo razmisliti o nasprotnem. Rasti števila festivalov namreč ne bi sledili tudi večji ekonomski učinki, saj so zmogljivosti omejene, bi pa z dodajanjem novih festivalov lahko tvegali degradacijo naravnega okolja, ki doslej še nima resnih problemov, in povečevanje deleža tistih, ki jih festivalsko dogajanje moti.
