Po obdobju pogostih padavin mu vse kaže na dokaj stabilno in sončno vreme. A glej ga, zlomka, tam nekje sredi popoldneva se mu kaže možnost za kakšno kratko ploho ali nevihto. Pravzaprav nevihtico. Zakaj ne bi uporabljali pomanjševalnic, čeprav morda v tem primeru zvenijo malce otročje? Beseda dež ali pa nevihta je težka, težka! Če jo še tako zapakirate v množico pridevnikov, kot so kratkotrajna, manjša, le kakšna, ali jo opišete s kakšnim drugim izrazom, denimo »izjemoma lahko nastane« ali pa še kaj bolj izvirnega, nič ne pomaga. Beseda je padla in težko jo je izbrisati.
»Beseda ni konj« – saj poznate to, ali ne? Konja je res težko spregledati, tudi umaknil bi se mu vsak, če bi dirjal proti njemu. Ja, v primeru vremena bi lahko rekli tudi »nevihta ni konj«. Seveda ni, to je vsakomur jasno. A če uporabimo v vremenski napovedi to besedo, večina ljudi ne bo slišala vsega drugega, kar je še v vremenski napovedi, ampak večinoma le nevihto. Pred kratkim mi je kolega povedal, da se menda obisk gora precej zmanjša, če so napovedane nevihte za naslednji dan. Pa saj je razumljivo, tudi jaz ne bi rad vedril pod kakšno skalo ali smreko, ko bi mi nad glavo treskalo in bi me zalival dež. A ne gre za to. Tudi če napovemo le kakšno popoldansko nevihto, je menda učinek skoraj enak. Potem nas oskrbniki gorskih koč obtožujejo, da jim zmanjšujemo obisk.
Saj je res, da ne moreš vedeti, kje bo ta edina ali pa morda ne čisto edina nevihta nastala. A če dobro premislite, je res malo verjetno, da bi nastala ravno tam, kjer ste vi. Morda bo pa tam, kjer so drugi, saj Slovenci pregovorno drugim privoščimo slabo… Skratka, zaradi kakšne nevihte res nima smisla ostati doma. Če zgodaj vstanete, je časa za lepo turo do popoldneva dovolj. Pa še oskrbniki gorskih koč bodo veseli, ker se boste prej ustavili, da vas popoldne slučajno ne bi namočilo. Seveda vas pa niti malo ne spodbujam k temu, da se požvižgate na napovedane nevihte, ko greste v gore.
