Jutri bo v Londonu potekalo peto srečanje na najvišji, premierski ravni v okviru tako imenovanega berlinskega procesa. Z njim je želela nemška kanclerka leta 2014 spodbuditi države zahodnega Balkana (Albanija, Makedonija, Črna gora, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo), da opravijo nujno potrebne notranje reforme in uredijo medsebojna nerešena vprašanja ter se s tem uvrstijo na seznam tistih, ki lahko trkajo na vrata EU. Zahodna Evropa je dolgo odvračala pogled od tega dela celine, dokler ni ugotovila, da vanj vstopata Rusija in Turčija in da z ignoriranjem problemov zahodnega Balkana tvega nov izbruh incidentov, če ne celo vojne.
Prav gotovo pa ne kraj ne čas nista ravno najbolj spodbudna za srečanje tistih, ki si želijo v Evropsko unijo, in njihovih držav »mentoric« (Avstrija, Nemčija, Hrvaška, Francija, Slovenija, Italija ter EU), saj je gostiteljica Velika Britanija, ki z ogromnimi notranjimi in zunanjimi težavami odhaja iz EU. Danes sta odstopila minister za izstop iz EU David Davis in zunanji minister Boris Johnson, ki bi moral biti eden izmed uvodnih govorcev na srečanju pobude za zahodni Balkan, pa se tam sploh ni pojavil.
Britanski gostitelji sicer pravijo, da brexit ne bi smel biti ovira za uspešno srečanje, kajti kot je dejal koordinator sestanka Andrew Page, bo Velika Britanija tudi po odhodu iz EU ohranila interes za normalizacijo razmer v tem pogostokrat vročem delu Evrope in bo zanesljiv partner v evropskih projektih, ki se bodo ukvarjali z zahodnim Balkanom.
Redka res dobra novica
Premierji bodo obravnavali tri področja in vsa tri veljajo za rdečo nit tega prostora. Prvo zajema gospodarsko stabilnost držav, krepitev poslovanju naklonjenega okolja in zakonodaje, odpravljanje brezposelnosti med mladimi ter krepitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Drugo zajema boj proti organiziranemu kriminalu, tihotapljenju ljudi, mamil in orožja ter boj proti skrajnežem. Tretje pa zajema krepitev političnega dvostranskega sodelovanja, ki bi prispevalo k odpravljanju problemov, ki so nastali ob razpadu Jugoslavije (meje, delitev zapuščine in arhivov, medbančni dolgovi…).
Londonski vrh držav zahodnega Balkana pa po dolgem času prinaša nekaj dobrega še pred samim začetkom. Gre za preskočeno prvo oviro pri iskanju novega imena za Makedonijo, v grškem in makedonskem parlamentu so namreč potrdili dogovor Zorana Zaeva in grškega premierja Aleksisa Ciprasa o imenu Severna Makedonija. Žal je to svetla izjema. Še vedno ni premika v odnosih med Beogradom in Prištino, v BiH se ne premakne z mrtve točke reforma volilne zakonodaje, pa tudi odnosi med Zagrebom in Sarajevom ter med Beogradom in Zagrebom vsebujejo več zmerljivk kot spodbudnih besed. BiH in Kosovo sta v tej skupini držav na repu seznama bodočih kandidatk za članstvo, kajti kot je v svojem poročilu o razmerah v tem delu Evrope nedavno ugotovila komisija, sta za politične in gospodarske reforme ter boj proti kriminalu naredila pravzaprav najmanj. Ob tem je bila posebej prizadeta vlada na Kosovu, ki vseskozi upa, da bo EU odpravila vizumski režim za njene državljane.
