Evropska komisija je priporočilo o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Makedonijo objavila ob letošnji aprilski predstavitvi novega širitvenega svežnja in končala ugibanja, kakšen bo razplet zakulisnih pogajanj, v katerih je pomisleke izražala predvsem Francija. O njih je tedaj spregovoril francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je menil, da se mora Unija osredotočiti predvsem na iskanje notranje enotnosti in je ne še oteževati z novimi članicami, a mu je v evropskem parlamentu ugovarjal predsednik komisije Jean-Claude Juncker, ki se je zavzel za evropsko perspektivo držav zahodnega Balkana, da se ne bi ponovila devetdeseta leta prejšnjega stoletja.
Na evropskem vrhu konec tega tedna lahko začetek pogajanj pričakuje samo Skopje. S sporazumom o njenem novem državnem imenu, ki dokončno potrditev še čaka, je odpravljena glavna ovira pri tem, namreč blokada Grčije, ki je od leta 2005, ko je Makedonija postala kandidatka za članstvo v EU, zavrnila več priporočil komisije za pogajanja, ki so medtem že stekla s Črno goro in Srbijo, kandidatkama od leta 2010 oziroma 2014. Na nekoliko nepričakovano oviro pa je naletela Albanija, zdaj vsaj javno ne s strani Francije, marveč Nizozemske. Za začetek pogajanja s kandidatko za članstvo je namreč potrebno soglasje vseh držav članic, nizozemski parlament pa ga je minuli teden zavrnil z izdatno podporo 124 poslancev v 150-članskem parlamentu. Po navedbah časnika De Telegraaf je pobudnik veta vladajoča Ljudska stranka za svobodo in demokracijo (VVD), podprle pa je niso samo koalicijske partnerice, s katerimi si zagotavlja v parlamentu skromno večino 76 poslancev. Glede na to, da imata edini javni podpornici makedonskega in albanskega vključevanja v EU D66 in levičarski Zeleni v njem 33 poslancev, pa je iz glasovanja razvidno, da so nasprotniki začetka albanskih pogajanj tudi v njihovih vrstah. Stranki sicer izražata prepričanje, da bo jasna perspektiva članstva Albanije pripomogla k odpravi glavnih očitkov v zvezi z neuspešnim bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter zagotovila zahtevano vladavino prava. Ali, kot je dejal poslanec socialno-liberalnih Demokratov 66 Kees Verhoeven: »Sama pogajanja še ne pomenijo, da bodo (kandidatke) postale članice.«
Kompromisov ne bo
Razprava v nizozemskem parlamentu se je dotaknila tudi vse večjega vpliva Rusije in Kitajske na zahodnem Balkanu, vendar pa po navedbah poslanca iz vrst krščanskodemoratske CDA Martijna Van Helverta to ne sme biti razlog za kompromise glede kriterijev za članstvo v EU. »Da, seveda vidimo napredek pri Albaniji, na primer pri reformi pravosodja. Steklo je preverjanje sodnikov, toda od osemsto so jih testirali le deset. Ne morejo še reči, da je država pripravljena za pridružitvena pogajanja,« je še dejal Helvert. Albanija je postala kandidatka za članstvo šele leta 2014, lani pa je njen premier Edi Rama za pospešitev začetka pogajanj sprožil vrsto reform. Med drugim je tudi z ustavnim dopolnilom zagotovil mednarodni nadzor nad njihovim pravosodjem.
Čeprav za zdaj le Mark Rutte prihaja na evropski vrh z vetom na aprilsko priporočilo komisije o širitvenih pogajanjih z Albanijo, pa ta (še) niso zagotovljena niti Skopju, saj naj bi jim (neuradno) nasprotovala Avstrija, Grčija pa tudi še ni formalno obvestila Bruslja, da umika svoje zadržke glede imena makedonske države, s katerimi je začetek pogajanj s Skopjem zavračala celo desetletje. Za Dunaj oziroma avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza je namreč nesprejemljivo, da bi bila v širitvenih sklepih evropskega sveta kjer koli omenjena turška kandidatura. V tem primeru napoveduje, da dokumenta ne bo podpisal, postranska škoda pa bi bile kandidatke z zahodnega Balkana, med njimi v največji meri verjetno prav Makedonija. Njen premier Zoran Zaev namreč po mnenju političnih analitikov nujno rabi »korenček« v obliki začetka pridružitvenih pogajanj z EU, da bi uspešno sklenil po treh desetletjih razrešen gordijski vozel v zvezi z državnim imenom.
