»Misija nemogoče«, kakor so mnogi strokovnjaki še pred dnevi opisovali reševalno akcijo v jami Tam Luang na severu Tajske ujetih dvanajst mladih nogometašev in trenerja, se je v nedeljo izkazala za dobro premišljeno in načrtovano operacijo. Skupno 90 potapljačem, ki so v njej sodelovali, je šla na roko upadla gladina vode v jami, zaradi česar so lahko danes rešeni štirje fantje dobršen del štirikilometrske poti do izhoda prehodili. Vodja akcije, guverner pokrajine Chiang Rai Narongsak Osotthanakor je potrdil, da je zdravstveno stanje četverice dobro. Tri so s helikopterjem enega pa z rešilcem odpeljali v sto kilometrov oddaljeno bolnišnico, kjer so zanje »rezervirali« celo nadstropje. Reševanje ostalih osmih fantov in trenerja bodo nadaljevali jutri. Za pripravo na naslednji krog reševanja namreč potrebujejo od deset do dvajset ur, saj morajo med drugim obnoviti zaloge kisika, ki so jih danes porabili. Kar je sicer več, kot so danes potapljači porabili za celotno pot – reševalci so za pot tja in nazaj porabili zgolj devet ur, dve uri manj od najbolj optimističnih napovedi.

Pomanjkanje kisika in grozeče padavine

Še včeraj je za eno verjetnejših in varnejših možnosti reševanja veljala tista, po kateri bi trinajsterica morda celo do oktobra (ali še dlje!) na boljše razmere počakala na suhi polici štiri kilometre od vhoda jame, pred katero se je 23. junija pred monsunskimi poplavami zatekla na varno. A se je sprva počasi, a vztrajno začela nižati vsebnost kisika v prostoru, v katerem se trenutno nahaja še deveterica preostalih, potem pa je znova zagrozilo napovedano obilno deževje, ki bi v najslabšem primeru povišalo vodno gladino v tistem prostoru (če bi ga zalila voda, bi lahko imeli na voljo zgolj še deset kvadratnih metrov prostora), v najboljšem pa zgolj izničilo večdnevno izčrpavanje vode reševalcev iz poplavljene jame. Če reševalna akcija v teh dneh ne bi bila uspešna, bi se možnosti za rešitev ujetih pred decembrom ali januarjem precej zmanjšalo. »Zadnje deževje je v jami ustvarilo učinek cunamija. Ne vemo, koliko padavin bo še padlo, zato je nujno reševalno akcijo pričeti čim prej,« je v soboto posvaril vodja reševalcev. Oblasti so v bitki s časom odločile, da so razmere v nedeljo zgodaj zjutraj najbliže idealnim za reševanje, dečki pa tako telesno kot duševno pripravljeni na zahteven in nevaren podvig.

Tajska vlada je objavila natančen potek reševalne akcije mladeničev. Vsakega od fantov na poti spremljata po dva potapljača, pri prebijanju skozi kanale in ožine pa si pomagajo z vrvjo, čemur v jamarskem žargonu pravijo ariadnina nit. Fantje del poti opravijo s celoobraznimi potapljaškimi maskami, lažje obvladljivimi za novince v vodi, kar ti zagotovo so, saj jih vsaj nekaj ne zna niti plavati. Kisikovo bombo nosi potapljač pred njimi. Po okoli polovici poti skupine dosežejo točko, ki je široka ravno za eno osebo. »Tam je predor, kjer gre prehod gor in se v spustu zoži in se je treba malo obrniti in je res ozko,« je razložil guverner. Fantje tako na nobeni točki poti niso sami, kar je bila sprva skorajda največja skrb družinskih članov in reševalnih ekip. Po navedbah strokovnjakov bi bilo najhuje, če bi se fantje kjer koli na poti, zlasti v tem ključnem predelu, prepustili paniki.

Da gre za izjemno zahtevno in tvegano reševalno akcijo, nam je pred dnevi povedal že Maks Merela, namestnik vodje Jamarske reševalne službe Slovenije. Kako je videti prebijanje skozi najožji del jame, si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku. Da se lahko reševalec prebije skozi skoraj dva kilometra dolg izjemno ozek predel, si mora sneti vso opremo.

Dvanajsterica je bila zadnja dva tedna presenetljivo dobro razpoložena. Že prvih devet dni, ko nihče ni vedel, ali so sploh še živi, fantov v jami, črni kot rog, ni zajela tesnoba, posnetki po njihovem odkritju pa so kazali dokaj prešerno vzdušje. V soboto so staršem in javnosti prek potapljača poslali sedem strani dolgo, na roke napisano pismo, v katerem so zagotovili, da so »močni«, tako da naj nikogar ne skrbi zanje. Bolj kot o reševalni akciji pa so sanjarili o hrani. »Ko pridemo od tu, hočemo jesti veliko stvari,« so zapisali, eden pa si je zaželel ocvrt zrezek. 25-letni trener Ekapol Chanthawong se je opravičil družinam fantov in obljubil, da bo dobro skrbel za njih: »V tem trenutku so vsi dobro. Možje dobro skrbijo za njih. Želim se vam zahvaliti za podporo in opravičujem se staršem.« »Na nikogar nismo jezni, smo pa zaskrbljeni. Starši vas ne krivimo za nastalo situacijo, zato se, prosim, zanjo ne krivite sami. Kmalu boste zunaj,« so mu v pismu nazaj sporočili starši.

»Vse bomo varno pripeljali domov«

Skupina tajskih potapljačev, ki sodeluje pri reševanju v jami ujetih tajskih dečkov in njihovega nogometnega trenerja, je prek facebooka objavila svojo zavezo, da bodo varno rešili vse dečke. Na spletni strani tajskih vojaških potapljačev so tako objavili skupinsko fotografijo, ki naj bi ponazarjala njihovo odločenost in skupinski duh. »Mi, tajska skupina in mednarodna skupina, bomo ekipo Wild Boars pripeljali domov,« so poleg fotografije objavili potapljači.

Da z njimi diha ves svet, kažejo tudi dobre želje in čestitke z vsega sveta. V imenu angleške reprezentance je dobre želje poslal branilec John Stones, japonski reprezentanti so objavili posnetek, v katerem fantom sporočajo, naj zdržijo. Prvi mož Fife Gianni Infantino pa jih je povabil na ogled finalne tekme svetovnega prvenstva v nogometu.

reševanje tajskih dečkov Tajska tajski dečki reševanje reševalna akcija trener jama Tam Luang nbv