»Izražam skrajno začudenje nad tem, da naj bi bilo za realizacijo tega zakonsko določenega povišanja treba ponovno vložiti vlogo za uveljavljanje te pomoči. Ne gre za neko novo vrsto socialne pomoči, ampak le za zakonsko določeno povišanje njenega zneska – da so vlagatelji te vloge upravičenci do te vrste pomoči, pa je bilo že odločeno. Spraševati upravičenca, ali želi zdaj prejemati ta višji znesek ali raje še naprej nižjega, je v še tako zbirokratizirani državi nepojmljiv absurd. Zato pričakujem ustrezen odziv varuhinje človekovih pravic, da bi se zagotovilo, da bodo zakonsko povišani znesek socialne pomoči prejeli vsi upravičenci in ne le tisti, ki se bodo podredili zahtevi po vlaganju novih prošenj. Če naj bi bila pravna podlaga za tako zahtevo v kakšni premalo jasni ali nelogični zakonski določbi o načinu uveljavljanja takih pravic, je seveda treba dati prednost popolnoma jasni vsebini pravic pred morebitnimi nejasnimi ali pomanjkljivimi zakonskimi določbami o načinu njihovega uveljavljanja.«
Nasprotno ravnanje je bilo pred ESČP že kar nekajkrat spoznano za »pretirani formalizem«. In pri nas? Bodo res spet potrebne tožbe, vse do Strasbourga?
Matevž Krivic, Spodnje Pirniče
