Samo pet večjih podjetij v Zgornjem Posočju (Hidria, Mahle, ITW Metalflex, Salonit Anhovo in TTK Srpenica) ocenjuje, da bodo v prihodnjih petih letih potrebovala skupno novih 65 strojnih inženirjev, poleg njih pa še široko paleto preostalih tehničnih poklicev, od mehatronikov do orodjarjev. V manjši meri si podjetja že pomagajo s tujo delovno silo, vsekakor pa si želijo najprej vire izčrpati doma. »Naš razvoj je odvisen od teh kadrov,« v imenu vseh podjetij pravi Rudi Kragelj iz Hidrie. Omenjena podjetja so zato z osnovnimi šolami, tolminsko gimnazijo, štirimi občinami (Bovec, Kobarid, Tolmin in Kanal ob Soči) in Posoškim razvojnim centrom sklenila partnerstvo za kadre. Z večjo vpetostjo gospodarstva v šole želijo mlade navdušiti za tehnične poklice.
S plačami težko konkurirajo Ljubljani
Lanskoletna raziskava severnoprimorske gospodarske zbornice je pokazala, da se s pomanjkanjem ustreznih kadrov sooča devet od desetih severnoprimorskih podjetij. Podjetja, ki so sodelovala v raziskavi, nameravajo v naslednjih letih zaposliti več kot 4000 ljudi različnih stopenj tehnične izobrazbe. Težava je, ker jih na trgu ne najdejo. Najbolj potrebujejo kadre tehničnih in naravoslovnih smeri. »Potrebe imamo po vseh tehničnih poklicih, posebno pa po orodjarjih in mehatronikih. Zagotavljanje teh kadrov v prihodnje bo nujno za našo rast in za konkurenčnost podjetja na trgu,« pojasnjuje Andraž Mašera iz podjetja ITW Metalflex. Meni, da se teh poklicev še vedno drži napačna predstava, da gre za umazana in težaška dela. »Z današnjo ravnjo tehnologije so ta dela zelo čista in zanimiva,« pravi in dodaja, da se bodo poskusili za konkurenčnost pri kadrih truditi tudi z višjimi plačami. »Res pa je težko konkurirati plačam, ki so v osrednji Sloveniji, a ima zato življenje in delo v tem okolju tudi določene prednosti,« meni sogovornik.
Podjetja vstopajo v šole
Omenjenih pet podjetij je že pred tremi leti podprlo idejo, da bi v Tolminu ustanovili srednješolski oddelek za strojnega tehnika, a se pobuda na koncu zaradi premajhnega vpisa ni uresničila. Trpka izkušnja je v Posočje prinesla spoznanje, da na področju kadrov ni hitrih rešitev, temveč šteje zgolj dolgoročno delo. Skozi različne aktivnosti bodo zato zdaj nagovarjali predvsem osnovnošolce od 3. do 9. razreda, dijake tolminske gimnazije in njihove starše. Almira Pirih, direktorica Posoškega razvojnega centra, pojasnjuje, da bodo otrokom omogočili oglede podjetij, zanje bodo v šolah pripravljali tehnične krožke, jih povabili na tabore robotike, zaposleni iz podjetij bodo mentorji mladim nadebudnežem pri pouku. Tehničnim poklicem bodo namenili start-up vikend, pripravili bodo zaposlitvene sejme, podjetja pa bodo mlade še naprej poskušala zadržati s štipendiranjem. Občine bodo za dejavnosti v okviru sklenjenega partnerstva namenile nekaj več kot 9000 evrov na leto, še dvakrat toliko bodo prispevala podjetja.
Četrtina otrok se odloči za tehnične poklice
Po podatkih Posoškega razvojnega centra se je v zadnjih štirih šolskih letih za tehnične poklice odločala dobra četrtina osnovnošolcev iz Bovca, Kobarida, Tolmina in Kanala. »Ključnega pomena pri odločitvi je čimprejšnji stik z bodočim delovnim mestom in tudi stik z globalnimi smernicami. Naši učenci na spletu vidijo vse poklice tega sveta in morda niti nimajo občutka, da je mogoče poklic, ki je v svetu zelo aktualen, opravljati tudi v Posočju,« pravi ravnatelj osnovne šole Most na Soči Ciril Makovec. Partnerstvo pozdravlja, saj so z njim storili korak naprej od državnega uvajanja vajeniškega sistema. »Smo korak dlje, ker uvajamo stik s podjetji že v osnovni šoli,« je prepričan.
S podobno kadrovsko stisko se v Posočju srečujejo tudi gostinci, a partnerstvo za kadre so za zdaj sklenili le za tehnične in naravoslovne poklice. Ob morebitni dobri izkušnji bodo razmišljali tudi širše.
