Kako zelo je bilo podjetje Almira, ki je imelo sedež v Radovljici in je izdelovalo pletenine, zasidrano v življenja Gorenjcev, dokazujejo tudi omare z oblačili, v katerih se še dandanes najdejo puloverji z razpoznavnim Almirinim vzorcem, čeprav so v tovarni zadnjega spletli pred desetletji. »Podjetje, ki je imelo obrate tudi drugod po Sloveniji, je imelo sredi 70. let prejšnjega stoletja okoli 800 zaposlenih,« opozarja kustosinja Mestnega muzeja Radovljica Katja Praprotnik.

Tovarna je bila njihovo življenje

Poleg razstave, ki jo za to jesen pripravljajo v Radovljici v sodelovanju s študenti fakultete za dizajn, v radovljiškem mestnem muzeju skrbijo, da se spomini na Almiro, ki je stečaj doživela leta 2001, ne bi izgubili. Na muzejskih kavarnah so nekdanji zaposleni z veseljem pripovedovali, kako radi so delali v tovarni, pravi Praprotnikova. »Nekateri še zdaj vse v povezavi z Almiro sprejemajo zelo čustveno. Delo v tovarni je predstavljalo njihovo življenje, nekateri so v jej preživeli celotno delovno dobo,« dodaja.

»V podjetju je delovala tudi sindikalna organizacija, ki je poleg drugih aktivnosti spodbujala in organizirala, da so se člani udeleževali športnih aktivnosti, kot so odbojka, kegljanje, zimske tekstiliade, balinanje, izleti v hribe… in to na območju občine in v okviru tekstilne industrije Slovenije. Spodbujala jih je k darovanju krvi, pomoči ob naravnih nesrečah. Spodbujali so tudi obiskovanje gledaliških predstav, petje v tovarniškem pevskem zboru… Mladi zaposleni so pomagali urejati kamp Šobec in okolico tovarne. Zaposlene mlade ženske iz tovarne so nastopale tudi na modnih revijah in tako predstavljale najnovejše modele pletenin,« opisuje kustosinja.

Študentje z navdušenjem pregledovali šive, gumbe…

Študentje fakultete za dizajn so pripovedovanju Praprotnikove o zgodovini Almire z zanimanjem prisluhnili, preden so se lotili dela za jesensko razstavo. »A ko so v roke dobili vzorce oziroma oblačila, so si jih ogledovali s takšnim zanimanjem, da nas je presenetilo. Vendarle gre za študente, stare okoli 20 let, kar pomeni, da je Almira ob njihovem rojstvu že zamrla. Z zanimanjem so do potankosti pregledali vsak kos, ki jim je prišel pod roke, čudili so se kakovosti izdelave, pregledali so šive, gumbe…« pravi Praprotnikova.

Kaj pa bomo jeseni lahko videli na razstavi? »Predvsem pogled mladih študentov dizajna na tovarno toliko let po prenehanju njenega delovanja,« pravi Praprotnikova. Damjana Celcar, predstojnica katedre za modo na Fakulteti za dizajn pa dodaja: »Študentje razvijajo tekstilne vzorce, ki bodo implicirani v interier ali na oblačila. Kaj bo nastalo, pa se pustimo presenetiti.«

Od nogavic do nagrajenih oblačil

Praprotnikova opozarja, da je tovarna Almira nastala po drugi svetovni vojni iz nacionaliziranih zasebnih pletilskih obratov v Radovljici in Lescah. Ime Almira (Alpska modna industrija Radovljica) je dobila leta 1958.

»Sprva so v Almiri pletli bombažne in sintetične nogavice, od šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so začele prevladovati vrhnje pletenine iz različnih materialov, ki so jih uvedli z modernizacijo pletilskih strojev. Izdelki so v Jugoslaviji dobivali najvišja odlikovanja za oblikovanje, z razpadom Jugoslavije pa je Almira izgubila trg. Proizvodnja in število zaposlenih sta se kljub poskusom reševanja podjetja zmanjševala vse do stečaja leta 2001,« še dodaja.