Uporabniki Narodnega doma so pred nekaj dnevi za vrata dobili zataknjeno obvestilo, da bo sodni izvršitelj Nikola Trifunović 28. junija ob 11. uri začel prazniti zgradbo. Toda včeraj ob omenjeni uri izvršitelja ni bilo od nikoder. Kot se je izkazalo kasneje, je novomeško sodišče postopek deložacije ustavilo. Razlog?
»Sodišče je bilo obveščeno, da je Društvo za kulturno osveščanje prenehalo obstajati,« so sporočili z novomeškega okrajnega sodišča. Po besedah Urbana Kramarja iz kabineta novomeškega župana je sodni izvršitelj o predvideni deložaciji dan prej obvestil tudi občino kot lastnico objekta. »Na dan deložacije smo prejeli sklep okrajnega sodišča, da se izvršilni postopek ustavi.« Po javno dostopnih podatkih je bilo društvo izbrisano iz registrov marca letos.
Da »ven mečejo« Društvo za kulturno osveščaje, ki ne obstaja več, so občino, sodnega izvršitelja in sodišče seznanili člani Avtonomne kulturne cone (AKC) Sokolc. »Preostali uporabniki Narodnega doma o deložaciji sploh niso bili obveščeni, hkrati pa tudi dvomimo, da odgovorni sploh vedo, kdo so uporabniki,« pravi vodja AKC Sebastjan Šeremet.
Novomeški umetniki, od glasbenikov do slikarjev in kiparjev, v Narodnem domu oziroma Sokolcu vztrajajo že trinajsto leto. Pravno podlago, to je sklep o brezplačni uporabi stavbe, ki ga je podpisal bivši župan Alojzij Muhič, so imeli od leta 2011 pa do oktobra 2016, ko je sedanji župan Gregor Macedoni sklep razveljavil. Sledil je neuspešen poskus primopredaje stavbe občini, novembra 2016 pa je občina zoper umetnike vložila tožbo za izpraznitev prostorov. Sodišče je presodilo v prid lastnici objekta, sodba je postala pravnomočna konec lanskega leta. Kot smo poročali, namerava občina obnoviti streho Narodnega doma, česar pa po njenih trditvah ne more, dokler so v objektu uporabniki, saj ne želi prevzeti odgovornosti za morebitne nezgode v času obnovitvenih del.
Odrivna deska za umetnike brez denarja
Toda umetniki vztrajajo. »Na tak način ne gremo ven. Moramo varovati svoje stvari, tu imamo ogromno materiala. Sam imam tu tudi svoja največja dela, imamo 14 metrov dolgo skulpturo in številne druge, pa maske, točilni pult, kostume, oder,« našteva Šeremet in dodaja, da so pričakovali, da jim bo občina ponudila kakšne nadomestne prostore. Toda do pogovora o tem doslej sploh ni prišlo, pravi.
»Če da občina zaobljubo, da bodo Narodni dom tudi po obnovi umetniki lahko uporabljali brezplačno, gremo takoj ven. Ta zgradba se ne bo uporabljala za kapitalistične namene. Vedno je bila namenjena umetnosti, zgradili so jo ljudje. Ne lastim si je, želim samo, da bo še naprej namenjena umetnikom, ki si drugih prostorov ne morejo privoščiti. Da ima torej umetnik, ki nima finančnih zmožnosti, tukaj odrivno desko,« je še pojasnil Šeremet.
