Po dobrem tednu letošnjih zavarovalnih izkopavanj na zahodnem pobočju Kapiteljske njive nad Novim mestom so arheologi Dolenjskega muzeja naleteli na izjemno najdbo. Kot pojasnjuje vodja izkopavanj, arheolog Borut Križ, so v gomili številka 66 med drugim odkrili velik in zelo bogat halštatski grob iz 4. stoletja pred našim štetjem, v njem pa lepo ohranjeno bronasto negovsko čelado in prestižno uvoženo lončeno posodo.

V grobu so tudi sulica, nekaj nožev in kovinski deli pasu. »Seveda pa je čelada tista, ki je najpomembnejša, kajti čelade oziroma obrambno orožje je bilo v tistem času rezervirano izključno za višje kroge, elito. Nosili so jih halštatski knezi, medtem ko bojevniki niso imeli čelad, ampak zgolj železne sulice, nože, sekire. Zato trdimo, da je to eden najpomembnejših knežjih grobov,« pravi Križ. V zadnjih 80 letih so v Sloveniji odkrili le pet tovrstnih čelad, od tega tri na območju Novega mesta, prvo v 60. letih v Kandiji in drugo pred desetimi leti prav tako na Kapiteljski njivi.

Kamen je nevtraliziral kislo zemljo in ohranil čelado

Presenetljivo je čelada zelo dobro ohranjena. Zemlja na Kapiteljski njivi je namreč zaradi dolgoletne intenzivne kmetijske obdelave in padavin izredno kisla, kar je za prazgodovinske najdbe uničujoče. »Domnevamo, da se je čelada ohranila zato, ker je poleg nje ležal večji apnenčast kamen. Ta je delno nevtraliziral kislino zemlje in čelado tako zaščitil pred propadom,« dodaja arheologinja Petra Stipančič.

Sta pa na čeladi na eni in na drugi strani vidni precejšnji udrtini, ki po Križevih besedah nista posledici kakšnega bojnega spopada. »Šlo je za obredno poškodovanje, ko so čelado poleg pokojnika položili v grob in jo obredno uničili s sekirami, najbrž po sistemu, da ko umre bojevnik, z njim umre tudi njegovo orožje.« Ker so verjeli v posmrtno življenje, so pokojnikom v grob pridali še posodje s hrano in pijačo. Tako so v grobu poleg čelade in ostankov orožja našli tudi lepo ohranjeno prestižno lončeno posodo, okrašeno s slikanim geometrijskim okrasjem, kakršne so takrat izdelovali v italijanski Apuliji in so k nam prihajale po trgovskih poteh. V dobrem tednu terenskega dela so arheologi našli in izkopali tudi sedem bronastodobnih žarnih grobov iz 9. in 8. stoletja pred našim štetjem.

Še veliko stvari čaka, da jih odkrijejo

Grobišče, ki ga arheologi raziskujejo na Kapiteljski njivi, je bilo v uporabi celo prvo tisočletje pred našim štetjem, od bronaste prek starejše in mlajše železne dobe. Za bronasto so značilni žgani grobovi, ko so ljudi sežgali in pepel shranili v lončene žare. »Takih grobov smo v vseh teh letih na Kapiteljskem hribu odkrili okoli 330, okoli 1150 velikih skeletnih grobov pa je iz starejše železne dobe. Je pa tukaj še ogromno stvari, ki jih je treba izkopati,« dodaja Križ.

Zavarovalna izkopavanja, ki na Kapiteljski njivi potekajo že 30 let, so namenjena prav temu, da se ohrani čim več predmetov, ki pričajo o izjemno bogatem prazgodovinskem dogajanju na območju Novega mesta. »Sploh železni predmeti so v zelo slabem stanju, močno korodirani, zato jih poskušamo rešiti, dokler je še mogoče. Analize, ki so jih opravili kolegi v nemškem Mainzu, so pokazale, da so predmeti zelo ogroženi. Tako čez nekaj desetletij na Kapiteljski njivi ne bo več kovinskih predmetov, ker bodo povsem razkrojeni. Že zdaj, če bi šli naokoli z detektorjem, ta ne bi reagiral, ker predmeti sploh nimajo več železnega jedra.«

Kulturno ministrstvo pa nič

Arheologi bodo izkopavanja zaključili predvidoma po prvem tednu julija oziroma jih bodo nadaljevali, dokler jim bodo to dopuščala sredstva. Mestna občina Novo mesto letos za izkopavanja na Kapiteljski njivi zagotavlja 10.000 evrov, medtem ko kulturno ministrstvo tako kot lani v ta namen ne prispeva niti evra. Izkopavanja bodo nadaljevali naprej po pobočju, saj želijo grobišče omejiti. »Ne vemo pa, kako veliko je. Na dveh straneh smo ga že omejili, vse pa kaže, da je grobov še ogromno, kar ponovno priča, da je na tem območju živela velika in zelo močna skupnost,« dodaja Križ.

Na Kapiteljski njivi so v dobrih treh desetletjih odkrili več kot 2000 grobov iz prvega tisočletja pred našim štetjem. »Po številu in pomenu najdb je Kapiteljska njiva eno največjih najdišč v Evropi in moram reči, da smo v tujini mnogo bolj 'popularni' kot v Sloveniji. Na kongresih po Evropi smo se običajno sklicevali na najdbe od drugod, zdaj pa se vsa Evropa sklicuje na Kapiteljsko njivo.«