Zaradi protipoplavnih nasipov v Tomišlju in Brestu, ki so ju odprli prejšnji teden, so prebivalci občine Ig nekoliko varnejši pred poplavami, a prebivalci južnega dela Ižanske ceste opozarjajo, da to ne rešuje njihovih težav.
»Gre za kurativni poseg, morali pa bi izvesti celostnega preventivnega. Da se zavaruje zgolj Brest in Mateno, nam ne koristi čisto nič,« na ključno težavo opozarja hidrolog Andrej Vidmar, sicer tudi podpredsednik Civilne iniciative južnega dela Ižanske ceste in Hauptmance (CI JDIC & H). V iniciativi opozarjajo, da se težave rešuje po posameznih območjih oziroma občinah, na sosednje pa se v tistem trenutku pozabi. Če se ne dela celovito, vodo nekje samo ustavijo in jo preusmerijo na drugo območje, razlagajo. »Kot bi jo pretakali iz enega lonca v drugega,« Vidmar nazorno opiše razmere in doda, da ne gre za hece, temveč za življenje in premoženje lokalnih prebivalcev.
Poplave še višje kot leta 2014
S tem, da je osrednja težava prav necelovito urejanje vodnega režima na Barju, se strinja tudi Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije. »Ko se začne delati stihijsko, je vedno narobe, saj ni nikakršne celovitosti. Po sprejetju akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav leta 2014 je reševanje poplavne ogroženosti Barja padlo na občine, ki pa med seboj ne delujejo kot partnerji. Ni torej skupnih teles za usklajevanje želja, idej in potreb,« opozarja Globevnikova in dodaja, da bi bila potrebna podroben vodnogospodarski načrt in strokovna pomoč državnih institucij.
Težava za prebivalce južnega dela Ižanske ceste so poglobljeni in razširjeni jarki stare struge Iške, zaradi česar naj bi bil dotok vode v potok Farjevec še večji in hitrejši. Prav tako ni očiščeno njegovo dno do Ljubljanice, potok pa je preveč zaraščen z grmovjem, ki sega v strugo. Predvidevajo, da bi bile z novimi prekopavanji odvodnikov ob močnem dežju poplave zdaj še višje kot leta 2014. Ker se po razlitju voda ne vrne v strugo Iške, je njihov predlog, da se dobro očisti prodni zadrževalnik v Strahomeru, da ne bi znova zamašilo struge Iške. Kjer je ta problematična, bi jo morali dodatno razširiti.
»Zmanjševanje višine poplav je zdaj mogoče samo še s predlaganimi varovalnimi nasipi po občinski meji med Igom in Ljubljano na Rebekovem štradonu in Farjevcu, ki bi to vodo zadržali za nasipom in jo počasneje prevajali v Ljubljanico,« navajajo možnosti, ki bi rešile vsaj del njihovih težav ob močnejšem deževju.
Zaskrbljeni tudi v Črni vasi in Lipah
Na protipoplavne ukrepe v občini Ig so se z dvomom in zaskrbljenostjo že februarja letos odzvali prebivalci Črne vasi in Lip. Tako kot v JDIC & H tudi člani tamkajšnje civilne iniciative nočejo, da bi bili v ižanskih vaseh nezaščiteni pred poplavami, želijo le, da bi pristojni izvedli ukrepe, ki bi celovito reševali probleme celotnega urbaniziranega dela Ljubljanskega barja, ne pa, da vsaka lokalna skupnost ureja svoj kos tega območja. Tudi njih je strah, da bi poplavna voda hitreje pritekala na jugovzhodno območje Ljubljanskega barja oziroma z njega počasneje odtekala.
Na direkciji za vode so v odgovor takrat sporočili, da morajo biti omilitveni ukrepi v prostor umeščeni tako, da ni škodljivega vpliva na drugih urbanih območjih, torej tudi v sosednjih naseljih, kar je bilo po njihovem dokazano s hidrološko hidravlično študijo, ki jo je za občino Ig pripravila družba DHD. Kot smo že pisali, se na občini Ig sicer strinjajo, da bi bilo v prihodnosti »smiselno izdelati celovit model širšega območja, torej celotnega barja in pritokov, ki bi zagotovo dal odgovore na odprta vprašanja, odpravil dvome prizadetih prebivalcev ter dal vpogled v možne rešitve problematik«.
