V svojem prostem času pa Sergio Caltagirone, računalniški znanstvenik iz Seattla, v temačnih kotičkih svetovnega spleta rešuje življenja. Kot novodobni heker tam preži na trgovce z ljudmi in jim skuša pokvariti posel ter jih spraviti za zapahe. »Če veste, kako jih prepoznati, jih boste našli skoraj povsod,« je za agencijo Reuters dejal Caltagirone, ki s soprogo Sherrie vodi nevladno organizacijo Global Emancipation Network (GEN). Trgovina z ljudmi sodi med največje svetovne kriminalne industrije. Ta čas je približno 25 milijonov ljudi ujetih v prisilno delo, novodobni sužnji pa svojim gospodarjem letno ustvarjajo približno 150 milijard ameriških dolarjev dobičkov. In tako kot vse dobičkonosne storitvene panoge se tudi trgovina z ljudmi vse bolj seli na svetovni splet. Oblasti so strokovno podhranjene za borbo zoper te nove oblike kriminala in so odvisne od pomoči zunanjih kibernetskih svetovalcev. Združenje GEN svoje ugotovitve in dokaze, ki jih zbere v medmrežju, objavi na posebni platformi, kjer so na razpolago organom pregona, raziskovalcem in drugim borcem zoper trgovino z ljudmi. Njihova programska oprema omogoča enostavno prečesavanje podatkov skritih spletnih strani. »Prej kot vstopiš v verigo, prej povzročiš njen razdor in nazadnje rešiš več ljudi,« pravi Caltagirone, ki posebej pozorno spremlja novačenje ljudi iz sirijskih begunskih centrov. Na pot v države vzhodne Evrope jih kriminalci mamijo z lažnimi spletnimi oglasi, v katerih jim ponujajo dobre službe. »Seveda bodo te žrtve zelo voljne,« pravi Caltagirone in opozarja na dejstvo, da sodobne tehnologije ne olajšajo zgolj migrantom poti v Evropo, temveč tudi tihotapcem kriminalni posel. »Nismo tukaj zato, da rešimo svet,« je skromen spletni borec zoper trgovino z ljudmi. »Ampak GEN je tukaj zato, da so tisti, ki rešujejo svet, bolj učinkoviti pri svojem delu.«