Osem let je morala Grčija pod diktatom EU oziroma Nemčije izvajati ostre varčevalne ukrepe, ki so privedli do drastičnega padca BDP, kar je sprva samo še zaostrilo dolžniško krizo. Avgusta bo končno izstopila iz programa pomoči, saj ima letos proračunski presežek in predvsem po zaslugi turizma že drugo leto zapored gospodarsko rast. Toda Grki so še naprej obubožani in večinoma brez upanja na boljši jutri.
A medtem ko so grške vlade varčevale in drastično zniževale življenjski standard ljudi, tudi z zategovanjem pasu v zdravstvu, kar je imelo katastrofalne posledice, so nekatere države kovale dobičke iz posojil Grčiji. Tak očiten primer je Nemčija, ki je v zadnjih osmih letih od obresti za posojila Grčiji ustvarila čisti dobiček v višini 2,9 milijarde evrov. To je razkrila nemška vlada, ko je odgovorila na vprašanje stranke Zelenih, ki zdaj zahteva odpis dela velikanskega grškega dolga.
Vseh 2,9 milijarde evrov je na koncu pristalo v nemškem proračunu kot del prihodkov nemške države. Ta zaslužek temelji večinoma na nemškem nakupu grških državnih obveznic v okviru programa »Securities Market Programme« (program trga vrednostnih papirjev), ki ga je od leta 2010 izvajala Evropska centralna banka. Že takoj na začetku programa so se sicer grška vlada in države evrskega območja dogovorile, da bodo Grčiji izplačale dobičke iz nakupa njenih državnih obveznic, ko bo vlada v Atenah izpolnila vse obveznosti glede varčevanja in reform. Toda kot je nemška vlada zdaj odgovorila Zelenim, je v skladu z omenjenim dogovorom ustrezno vsoto grški državi in pa na račun Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) nakazala samo v letih 2013 in 2014. V odgovoru Zelenim je vlada pojasnila, da je v letih 2010 do 2017 zaslužila skupaj 3,4 milijarde evrov obresti od nakupa SMP, od tega je leta 2013 Grčiji nakazala 527 milijonov evrov, leta 2014 pa na račun EMS 387 milijonov evrov. Tako je ostalo vsega skupaj 2,5 milijarde evrov dobička. K temu je treba prišteti še 400 milijonov evrov dobička od obresti za posojila Grčiji, ki jih je omogočila nemška državna banka KfW.
Saniranje proračuna na račun obubožanih Grkov
Sven-Christian Kindler, 32-letni poslanec Zelenih in strokovnjak za proračun, zato zahteva, da se Grčiji odpiše del dolga. »V nasprotju z vsemi zgodbami desnice je Nemčija od grške krize imela dobiček,« je dejal Kindler. »Ne moremo dopustiti, da bi nemška vlada z milijardami, ki jih je zaslužila od obresti na račun Grčije, sanirala nemški proračun.« Poudaril je, da je Grčija vendarle sprejela ostre varčevalne ukrepe in izpolnila vse svoje obveznosti. »Zdaj morajo države evrskega območja držati svojo obljubo.«
Vsega skupaj je Grčija doslej prejela več kot 270 milijard evrov posojil. Letos bo, kot kaže, prvič po mnogih letih ustvarila proračunski presežek. Že lani je dosegla 1,4-odstotno gospodarsko rast, letos naj bi se ta že približala 2 odstotkoma. Toda brezposelnost je še vedno 20-odstotna, daleč najvišja v EU, plače so nižje za tretjino (minimalna bruto plača je 684 evrov), še bolj pa so se znižale pokojnine. Poleg tega so se v zadnjih osmih letih močno poslabšale javne storitve, najbolj očitno v zdravstvu in šolstvu.
