Pričakovanja ruske javnosti so bile pred domačim prvenstvom nizka. Ekipa, ki je trenutno na sedemdesetem mestu Fifine lestvice – in je s tem najslabše uvrščena reprezentanca, ki sodeluje na mundialu –, v zadnjem obdobju ni blestela. Ker so bili na letošnje prvenstvo kot gostitelji uvrščeni neposredno, niso igrali kvalifikacij, temveč le prijateljske tekme. In na zadnjih sedmih tekmah pred začetkom vrhunca nogometnega leta niso uspeli zmagati, a je treba upoštevati, da so se merili s kakovostnejšimi ekipami, kot so Argentina, Španija, Brazilija in Francija.
Blestijo predvsem vezisti
Ruske možnosti vsaj za preboj iz skupinskega dela so se močno povečale že lani ob žrebu. Ta jim je za tekmice namenil reprezentance Urugvaja, Egipta in Savdske Arabije, po mnenju mnogih ljubiteljev nogometa celo najlažjo skupino med vsemi osmimi na tem prvenstvu. A zbornaja komanda, kakršen je vzdevek ruske nogometne ekipe v domovini, je morala svojo kakovost pokazati na igrišču. Moštvo je mešanica izkušenih veteranov in mladih talentov. In ta kombinacija je na prvih dveh tekmah proti Savdski Arabiji (5 : 0) in Egiptu (3 : 1) v največji državi na svetu povzročila pravcato evforijo. Učinkoviti predstavi ob razigrani zvezni vrsti – najbolj blestita nekdanji član madridskega Reala vezist Denis Čerišev in napadalec Zenita Artem Dzjuba – sta izredno pomembni za vzdušje na vsem prvenstvu, domači navijači pa so ob odličnih igrah pozabili na neljubi dogodek s prve tekme, ko se je poškodoval kreator igre Alan Dzagojev in že končal z nastopi na mundialu.
Da so Rusi na prvih dveh srečanjih res nadigrali nasprotnika, pove podatek, da so na gol streljali desetkrat, mreža nasprotnikov pa se je zatresla kar osemkrat. Na drugi strani je bil vratar Akinfejev praktično brez dela, saj trdna ruska obramba v 180 minutah igre na svoja vrata ni pustila nobenega strela iz igre – gol za Egipt je Mohamed Salah dosegel iz enajstmetrovke. Z osmimi goli na prvih dveh tekmah prvenstva so postali najuspešnejši gostitelj v zgodovini. Razlogov za slavje na ulicah Moskve, St. Peterburga in ostalih mest imajo domačini torej več kot dovolj, ruska reprezentanca pa je tudi med tujimi navijači vse bolj priljubljena.
Hladni brki upanja
Da v reprezentanci vse deluje kot mora, ima največ zaslug 54-letni selektor Stanislav Čerčesov. Nekdanji vratar Sovjetske zveze sedi na klopi Rusije od avgusta 2016 in je po neuspešnih poskusih s tujimi trenerji (Guus Hiddink, Dick Advocaat in Fabio Capello) šele drugi domači selektor v zadnjih desetih letih. Znan je po izredni mirnosti in hladnosti, ob robu igrišča zelo redko pokaže svoja čustva. Tudi na obeh omenjenih tekmah je nekaj znakov veselja pokazal šele ob tretjem zadetku svoje ekipe, ko je igralcem vojaško salutiral. Četudi bivši trener Legije iz Varšave pri medijih pred prvenstvom ni užival velike podpore, je bilo drugače pri navijačih. Ti so ga na pobudo znanega ruskega televizijskega voditelja Ivana Urganta podprli pod geslom »brki upanja«. V nekaj dneh se je na družbenih omrežjih pojavilo ogromno fotografij navijačev s pravimi ali umetnimi brki in omenjeno oznako. Po uspešnem začetku je podpora ruskih navijačev še precej večja, opravičili pa so se tudi pri najbolj kritičnem ruskem športnem portalu Championat, kjer so zapisali: »Oprosti nam za vse, Stas!« Z rezultati na prvenstvu je očitno zadovoljen tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je Čerčesova po prvi tekmi poklical po telefonu in mu čestital.
Ruske nogometaše zadnja tekma skupinskega dela čaka v ponedeljek, ko se bodo v Samari pomerili z Urugvajem, nato pa bodo v osmini finala igrali s prvo- ali drugouvrščenim iz skupine B. Do takrat lahko moštvo skupaj z evforičnimi navijači uživa v slavju dveh pomembnih zmag in velikem uspehu – gre namreč za prvo ekipo samostojne Rusije, ki se je na svetovnih prvenstvih prebila v izločilne boje.
