Razvoj tehnologije je tudi v športu izjemen. Če je videoanaliza v nekaterih športih – hokej, odbojka, tenis – navzoča že dlje časa, je v nogometu še precej sveža. Veliko sodniških napak v kritičnih trenutkih v preteklosti je botrovalo odločitvi Mednarodne nogometne zveze (Fifa), da tudi sama preizkusi delovanje pomoči videosodnikov. Prvič so VAR (video assistant referee) uporabili avgusta 2016 v ZDA na tekmi med rezervnima ekipama New York Red Bulls in Orlando City B. Ker je bil debi uspešen, so ga kmalu uvedli v ligah ZDA in Avstralije, v tej sezoni v Italiji, Nemčiji in na Portugalskem, poleti lani pa je bil uporabljen tudi na pokalu konfederacij. Ker sta se učinkovitost in pravilnost odločitev v slabih dveh letih dvignili s 93 na 98 odstotkov, je Fifa sistemu VAR za letošnje svetovno prvenstvo v Rusiji prižgala zeleno luč. Z odločitvijo so bili zadovoljni tudi sodniki. »VAR je lahko naš najboljši prijatelj. Ni več mogoče narediti ključne napake,« je povedal nizozemski sodnik Björn Kuipers.
Kako VAR deluje
Poleg običajnih štirih sodnikov na igrišču (glavni, dva stranska in dodatni četrti) tekme v posebni sobi na vsakem stadionu spremljajo še štirje videosodniki, ki so povezani z operativnim centrom v Moskvi. Prvi videosodnik je glavni, ob njem pa so še prvi pomočnik, ki v živo spremlja tekmo, drugi pomočnik, ki je zadolžen posebej za prepovedane položaje, in tretji pomočnik, ki je odgovoren za podporo glavnemu VAR-sodniku in komunikacijo. Zadnjo besedo ima še vedno glavni sodnik na igrišču, vsi videosodniki pa so mu v pomoč v štirih situacijah: po doseženem zadetku, ob odločitvah za najstrožjo kazen, ob rdečih kartonih in v primeru, da napačen nogometaš dobi rumeni ali rdeči karton. V vseh omenjenih scenarijih ima glavni sodnik tri možnosti: po nasvetu videonadzornika takoj spremeni svojo odločitev, si vprašljivo situacijo ogleda na ekranu ob igrišču ali pa ostane pri svoji prvotni odločitvi. Da bo sistem namenjen zgolj preprečevanju ključnih napak, je že pred prvenstvom opozoril predsednik Fifine sodniške komisije Pierluigi Collina: »Gre za to, da se izognemo velikim in očitnim napakam, ne gre za sojenje s tehnologijo. Nikoli ni bil cilj preveriti vsake manjše napake.« Čeprav se pogosteje dogaja, da videosodniki sodniku na igrišču sporočajo o morebitnih napakah, je možna tudi obrnjena komunikacija. Tak primer se je zgodil na tekmi med Portugalsko in Španijo, ko je glavni sodnik Italijan Gianluca Rocchi v dveh situacijah – pri prekršku nad Cristianom Ronaldom za enajstmetrovko in pri zadetku Diega Coste – pomočnike vprašal, ali je vse v redu. Ker je v obeh primerih dobil pritrdilen odgovor, sta obveljali njegovi prvotni odločitvi.
Strah je bil odveč
Ko je Fifa sporočila, da bodo VAR uporabljali v Rusiji, je bilo med nekaterimi navijači čutiti negodovanje in strah, češ da se bodo tekme prepogosto prekinjale in bodo zato posledično daljše z manj prave igre. A po uspešnem posredovanju videoanalize na prvih tekmah prvenstva – prvič je bila uporabljena na dvoboju med Francijo in Avstralijo, ko je urugvajski sodnik Cunha po ogledu posnetka dosodil enajstmetrovko za Francoze – so negativni občutki izginili. Sodnik je namreč za posvetovanje in ogled posnetka porabil dvaindvajset sekund, povprečno pa so bile vse odločitve na prvenstvu do zdaj sprejete v manj kot minuti. Zadovoljstvo nad tehnološko pomočjo so med prvenstvom izrazili tudi pri Fifi, njihov predstavnik je dejal: »Sodniki so s pomočjo videonadzora sprejeli nekaj pravičnejših odločitev. Vse je šlo, kot smo predvideli.« Dodal je, da upajo, da bo podobno tudi v nadaljevanju prvenstva. Še najbolj so nad sistemom navdušeni navijači, saj je na tekmah manj sodniških napak, manj je tudi simuliranja v kazenskem prostoru. Čeprav so občasne napake tudi ob pomoči neizbežne, so tekme bolj poštene in tudi zmagovalci zmagujejo bolj pravično.
