Avramopulos je gostil sestanek z notranjimi ministri držav na Zahodnem Balkanu, na katerem so bili še bolgarski in avstrijski minister, komisar za varnostno unijo Julian King ter direktor evropske agencije za mejno in obalno stražo Fabrice Leggeri.
»Nismo se zbrali, da razpravljamo o krizi. Smo zelo daleč od položaja, v katerem smo bili pred tremi leti,« je zatrdil komisar.
Nedavno so sicer zaznali povečanje nedovoljenih prehodov meje, ki zadevajo zlasti BiH pa tudi Albanijo in Črno goro, a te številke še niso zaskrbljujoče, današnji cilj je okrepiti skupna prizadevanja, da se položaj ne bi poslabšal, je pojasnil.
Brezvizumska ureditev je privilegij
Ob tem je komisar države na Zahodnem Balkanu opozoril, da je ustrezno sodelovanje pri preprečevanju nezakonitih migracij pomembno za ohranitev brezvizumske ureditve, ki je privilegij, za zaščito katerega bi si morali prizadevati vsi v regiji.
»Vsi partnerji na Zahodnem Balkanu prepoznavajo pomen nadaljnje krepitve sodelovanja pri soočanju s tveganji nezakonitih migracij, tudi v luči ohranjanja brezvizumske mobilnosti,"« je še dejal komisar.
Kosovo je edina med šestimi državami na Zahodnem Balkanu, ki ne uživa tega privilegija. Če bo Kosovo ustrezno naslavljajo težka vprašanja, kot je korupcija, je brezvizumska ureditev za celotno regijo zelo blizu, je ocenil Avramopulos.
O vzpostavljanju taboriš za begunce danes niso razpravljali
V ospredju medijske pozornosti ob sestanku je bilo tudi vprašanje vzpostavljanja taborišč za begunce v regiji. Komisar je zatrdil, da danes niso razpravljali o vzpostavljanju begunskih taborišč ne v Albaniji ne kjer koli drugje v Evropi.
»Ali poznate državo, ki bi bila pripravljena gostiti takšno taborišče?« je Avramopulos odgovoril na novinarsko vprašanje, kakšno je stališče komisije do te danske pobude, ki jo podpira tudi Avstrija. Za zdaj so to le ideje, niso konkretni predlogi. Če bomo dobili konkreten predlog, ga bomo preučili, kakor vselej storimo, je še dodal.
Vse države na Zahodnem Balkanu so sicer po komisarjevih besedah zavezane sodelovanju za zagotovitev boljšega nadzora, registracije in izmenjave informacij o migracijskih tokovih ter boju proti tihotapcem s prebežniki, sodelovanju pri nadzoru meje ter varnostnemu sodelovanju.
Slovenija že vseskozi opozarja na nujnost ukrepanja in sodelovanja z regijo, da se ne ponovijo razmere iz leta 2015.
Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je minuli teden Evropsko komisijo ter avstrijskega in hrvaškega kolega Herberta Kickla in Davorja Božinovića v pismu obvestila o dejavnostih Slovenije na področju migracij na Zahodnem Balkanu.
Pred tem je Slovenija na zasedanju notranjih ministrov EU v začetku junija opozorila na zaskrbljujoč trend povečevanja nezakonitih migracij in na nujnost takojšnjega ukrepanja na zunanjih mejah unije.
Pozvala je k pomoči državam na Zahodnem Balkanu, zlasti BiH, pri krepitvi nastanitvenih zmogljivosti ter opozorila na problem zlorab azilnih postopkov v regiji in na zaskrbljujočo vlogo nevladnih organizacij pri spodbujanju teh gibanj v regiji.
Iz evropske agencije za meje so dan pred sestankom posredovali sporočilo o migracijskih tokovih, v katerem za Zahodni Balkan ugotavljajo manj nedovoljenih prehodov zunanje meje, a opažajo pojav novih poti preko Albanije, Črne gore in BiH ter iz Srbije v BiH.
