Kot še piše v poročilu, je bil lani migracijski pritisk na zunanje meje EU še vedno visok, vendar se je število pribežnikov že drugo leto zapored zmanjševalo, predvsem na vzhodni in osrednji sredozemski poti. Medtem se je močno povečalo število migrantov na zahodni sredozemski poti.
Največ prosilcev za azil je prišlo iz Sirije, Iraka in Afganistana. Velik delež pribežnikov je prišel tudi iz Nigerije, Pakistana, Eritreje, Albanije, Bangladeša, Gvineje in Irana.
Ob koncu minulega leta je bilo v EU v obravnavi 954.100 prošenj za azil, kar je 16 odstotkov manj kot konec leta 2016. Kot še piše v poročilu, to namiguje na večjo uspešnost azilnega sistema držav članic in skupnega evropskega azilnega sistema.
Leta 2017 je bila zaključenih 996.685 prošenj za azil, od tega je bila odobrena skoraj polovica oz. 462.355 prošenj, kar je 14 odstotkov manj kot leta 2016. Lani se je sicer podvojilo število obravnav primerov druge ali višje stopnje oziroma pritožb.
V Sloveniji število prošenj za azil naraslo
V Sloveniji je leta 2017 za azil zaprosilo 1475 oseb, kar je 13 odstotkov več kot leto poprej. Največ prosilcev je bilo iz Afganistana, in sicer 39 odstotkov.
Podatki kažejo tudi, da je v prvih štirih mesecih letošnjega leta za azil v EU na Norveškem in v Švici zaprosilo okoli 197.000 ljudi, kar je najmanjši delež v enakem obdobju v minulih treh letih. Kljub temu je še vedno višji od obdobja pred začetkom begunske krize.
