Včeraj se je iztekel izredni nadzor na notranjih mejah schengenskega območja, danes pa se bo že nadaljeval. Ustavljanje prometa na meji z Avstrijo se bo tako zavleklo za trideset dni, pričakovati pa je mogoče, da bo kasneje nadzor z več tridesetdnevnimi obdobji še podaljšan. Skupaj naj bi trajal še vsaj šest mesecev.
Sklicujejo se na terorizem
Po izteku dveletnega obdobja, ki se je začelo z velikimi migracijskimi dogodki jeseni 2015, se je za podaljšanje nadzora poleg Avstrije odločilo še pet držav – Nemčija, Danska, Norveška, Švedska in Francija. Nadzor države tokrat uvajajo na podlagi 25. člena schengenskega zakonika, ki državam omogoča uvajanje mejnih kontrol, kadar »se na območju brez nadzora na notranjih mejah pojavi resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti«. Države se sklicujejo na nevarnost terorizma.
Po schengenskem zakoniku pa bi se moralo o upravičenosti nadzora in razlogih zanj med evropsko komisijo, državami, ki izvajajo nadzor, in drugimi državami – zlasti tistimi, ki so zaradi nadzora prizadete, torej tudi Slovenijo – odviti posvetovanje. Kot smo že poročali, bi se po zakoniku to moralo zgoditi najmanj pred desetimi dnevi, vendar posvetovanja ni bilo. Evropska komisija naj bi o upravičenosti nadzora podala tudi svoje mnenje, vendar ga ni. Včeraj popoldne so nam z evropske komisije sporočili le, da »je komisija v bližnjem stiku z zadevnimi šestimi schengenskimi državami in bo nadaljevala opazovanje nadzornih ukrepov«. Iz Bruslja so še sporočili, da si komisija prizadeva za to, da bi se evropske države »vrnile k schengnu«, torej da bi bila pot čez schengenske meje ponovno prosta.
Je Avstrija res ogrožena?
Obenem, pravijo v komisiji, se bodo nadaljevali pogovori z evropskim parlamentom in svetom o reformi schengenskih pravil, ki naj bi v bodoče bolje regulirala uvajanje mejnega nadzora. Države bi potem imele možnost uvesti ukrepe za daljše obdobje, vendar bi morale razloge tudi bolje utemeljiti, o njih obveščati druge države in institucije EU, predstaviti natančne ocene tveganj ter okrepiti koordinacijo s sosednjimi državami. Slovenija je ena od članic EU, ki si za tovrstno transparentnost najbolj prizadevajo, saj je nadzor meje z Avstrijo zanjo neprijeten.
Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je sicer že večkrat opozoril, da pri uvajanju nadzora razlogi niso vedno dovolj prepričljivi ter da »države ne bi smele mešati domače politike z evropskimi načeli«. Populistična retorika se je namreč v nekaterih državah, tudi v Avstriji, okrepila do te mere, da si politiki z »zapiranjem meja« in ustvarjanjem občutka, da je država ogrožena od zunaj, pri domačih volilcih nabirajo politične točke.
