Pred natanko dvema tednoma so v SNG Maribor podrobneje predstavili spored 53. festivala Borštnikovo srečanje (FBS), ki bo oktobra v Mariboru. Tik za tem je selektorica letošnjega tekmovalnega programa, dramaturginja in kritičarka Zala Dobovšek, po naključju ugotovila, da je njenega mandata s tem predvidoma tudi konec, pa čeprav je bila dosedanja praksa, da so selektorski mandati trajali dve sezoni. »Šele po tiskovni konferenci sem izvedela, in to od producentke, da je bil moj mandat po vsej verjetnosti zgolj enoleten.« Nad tem je bila neprijetno presenečena – malo zaradi načina, na katerega je ta podatek prišel do nje, predvsem pa zato, ker je za spremembo izvedela precej pozno, že po zaključku obdobja, v katerem se izbira predstave za vsakoletni festival (to se namreč konča 31. maja, novo pa se začne 1. junija).
Pravilnik festivala določa, da ima »selektor enoletni mandat; ta se lahko ponovi, vendar zaporedoma največ enkrat«, s čimer je bila sicer seznanjena; toda dejansko je bilo že vrsto let tako, da je vodstvo festivala selektorjem mandat podaljšalo še v naslednjo sezono. »Dinamika dvoletnega selektorstva je prisotna vse od leta 1994. In če ti med sezono ali vsaj pred njenim iztekom kot selektorici nihče ne pove, da bo s tvojim mandatom drugače, razumljivo računaš na to, da bo trajal dve leti,« pojasni. »Zadeva je zame toliko bolj kočljiva, ker sem samozaposlena; če bi bila s to odločitvijo seznanjena prej, bi se lahko pravočasno dogovorila za morebitna druga sodelovanja, ki sem se jim morala pred tem zaradi vloge selektorice odpovedovati.«
Enoletni mandat »ustreznejši«
Umetniški direktor festivala Aleš Novak, ki je položaj uradno zasedel z začetkom leta, obžaluje ta spodrsljaj v komunikaciji, vendar pravi, da je v skladu s pravilnikom mandat selektorice vseskozi razumel kot enoleten in da je mislil, da ona meni enako. »Prepričan sem tudi, da je enoletni mandat ustreznejši za festival in njegov dolgoročni razvoj; o tem sem razmišljal že pred časom. Kajti vsak selektor uprizoritve vrednoti na podlagi svojega vrednostno-estetskega nabora kriterijev, zato se mi zdi prav, da festival omogoča čim širši razpon pogledov na dosežke slovenskega gledališča.«
Vseeno pa je to, da je v preteklosti prihajalo do podaljšanja selektorskega mandata, nemara vsaj na določeni ravni dajalo vtis nekakšne »zaupnice« vsakokratnemu selektorju oziroma njegovemu delu. Novak na to gleda nekoliko drugače. »Prejšnja vodstva festivala so gotovo imela svoje argumente za podaljšanje mandata selektorjev, sam pa mislim, da so se do danes okoliščine precej spremenile. Tudi pri osrednjih gledaliških festivalih je vse bolj zaznati premik, ki ga poznamo z drugih področij umetnosti, in sicer v smeri selekcij, ki temeljijo na ožjem vsebinskem, estetskem ali produkcijskem fokusu, kjer kakovost uprizoritve pogosto ni več edini ali odločilni dejavnik; gre torej za kurirane selekcije z izrazito avtorskimi pristopi.« Tudi v tem pogledu, pravi Novak, je enoletni selektorski mandat primernejša rešitev, še posebej, ko gre za tip nacionalnega festivala, kot je Borštnikovo srečanje, ki mora zagotavljati uravnoteženost različnih estetik in pristopov. »Tekmovalni program, ki naj bo reprezentativen za slovensko gledališče v celoti, ne sme prezreti niti vrhunskih klasičnih uprizoritev niti vrhov sodobnih gledaliških poetik in konceptov, povezovati in predstavljati mora tako repertoarno gledališče kot sodobne produkcijske modele,« še razmišlja.
O novem selektorju že danes?
Kmalu po tistem, ko se je v gledaliških krogih razširila novica, da mandat Zale Dobovšek ne bo podaljšan, so se seveda pojavila tudi mnenja, da je ta odločitev morda posledica nezadovoljstva vodstva ali pa nekaterih producentov z njenim izborom. V tekmovalni program je vključila deset predstav, med katerimi na primer ni nobene uprizoritve iz treh primorskih gledališč (kar so na Obali opazili tudi v nekaterih medijih), prav tako v njem ni nobene mariborske produkcije. Toda Novak tovrstna namigovanja zanika, češ da je odločitev o enoletnem mandatu padla že dosti prej. »Selektorica je tekmovalni program utemeljila s kriteriji in načeli, ki jih je tudi javno predstavila; izbor je avtorski in ima določen ožji vsebinsko-estetski fokus, razumem ga tudi kot generacijsko gesto,« komentira umetniški direktor. »Toda s strani producentov kakega neposrednega odziva ni bilo; nikomur se ni zdelo potrebno, najbrž pa tudi ne primerno, da bi me poklical. Kar me radosti, saj to kaže na upoštevanje avtonomije našega festivala. Nekaj odzivov sem zasledil na družbenih omrežjih in v medijih, od izrazito naklonjenih do negativnih, kar pa je pričakovano. Kajti izbor predstav, uvrščenih na Borštnikovo srečanje, je vedno predmet debat in tudi polemik – tako je bilo in bo tudi v prihodnje.«
Glede novega selektorja oziroma selektorice Aleš Novak pojasnjuje, da bi moral biti po pravilniku imenovan najkasneje do sredine avgusta. »Vendar bomo to naredili že prej, predvidoma še v juniju, da bo lahko produkcijo spremljal sproti. Mandat bo enoleten, enako bodo tudi vsi naslednji.« Prav mogoče je, da se bo o nasledniku Zale Dobovšek govorilo že danes na seji strokovne skupine FBS, ki je posvetovalni organ umetniškega direktorja.
