»Borštnikovo srečanje želimo razviti v mednarodno festivalsko platformo, ki bo vključevala domače in tuje gledališke uprizoritve, strokovni program ter aktivnosti za razvoj novih občinstev in popularizacijo gledališča,« je ob današnji predstavitvi letošnjega festivalskega programa v SNG Maribor povedal novi umetniški direktor FBS Aleš Novak. Med 15. in 28. oktobrom bo tako na ogled 30 gledaliških uprizoritev v petih programskih sklopih, med katerimi sta dva nova – eden (Študentsko gledališče) je namenjen mednarodnemu izboru študentskih produkcij ter delavnicam, drugi (Mlado gledališče) pa usposabljanju pedagoških delavcev in gledaliških ustvarjalcev.
Število predstav pada
Osrednji poudarek festivala vendarle ostaja tekmovalni program, sestavljen iz predstav slovenskih producentov. Letošnji izbor, v katerem je deset produkcij, podpisuje selektorica Zala Dobovšek, ki je kot bistveno vodilo izbiranja navedla »vzpostavljanje močnega odnosa« uprizoritev do »skupnosti in skupnega, časa, metodoloških raziskav ter kritičnosti do aktualnega stanja sveta«. V pretekli sezoni si je ogledala 84 uprizoritev; ugotavlja, da njihovo število pada, delno tudi na račun koprodukcij. »Temeljni razlog za to pa je v okleščeni produkciji nevladnega sektorja, ki postaja vsako leto bolj alarmantno ogrožen.« Sistemsko odvzemanje javnega prostora – in s tem glasu – nevladni sceni ni po njenih besedah nič drugega kot »načrtno ukinjanje angažirane kritike in raziskovalnih scenskih pristopov, ki v kontekstu celostne uprizoritvene scene pogosto predstavljajo tudi njen najbolj vitalen in eksperimentalen del«.
Vsebinsko in estetsko pretekla sezona ni radikalno odstopala od prejšnjih, je še menila. »Posamezne repertoarne politike v javnih zavodih so se izpeljale po utečenih tirnicah – od starogrških dram do 'preverjenih' klasikov, muzikalov, adaptacij pa do najnovejše slovenske dramatike.« Izpostavila je še izjemen porast žanra pripovedovanja znotraj gledaliških praks in pomanjkanje posluha za novejše dramske pisave mlajše generacije. »Prav mlajša generacija pa je tista, ki v tem trenutku celostno udejanja to, kar v gledališču pravzaprav najbolj pogrešam(o): eksperimentiranje s formo in hkrati trdno ohranjanje osebnega odnosa do vsebine,« je še pristavila, kot primer »izjemno lucidnih režijskih poetik« te vrste pa navedla Nino Rajić Kranjac in Žigo Divjaka.
Dan vseh gledališčnikov
Spremljevalni program, namenjen tistim predstavam, ki za slovensko gledališče pomenijo pomemben dosežek v takšnem ali drugačnem pogledu, bo obsegal še sedem uprizoritev, mednarodni program pa bodo letos sestavljale štiri predstave iz Italije (dve uprizoritvi v režiji Pippa Delbona), Hrvaške in Makedonije. Ena programskih novosti bo tudi dan slovenskih gledaliških ustvarjalcev, v preteklosti imenovan dan igralca, ki bo 24. oktobra. V Mariboru naj bi se takrat zbralo čim več igralcev in drugih gledaliških umetnikov, za katere med drugim pripravljajo strokovno razpravo o prenovi kulturnega modela.
