Po zadnjih podatkih slovenske gore obišče 1,7 milijona obiskovalcev letno, v letošnjem letu pa je bilo doslej že 163 gorskih nesreč, pri čemer je 15 posameznikov izgubilo življenje, je na terenski novinarski konferenci ob balvanu v Kurji dolini v okviru doline Kamniške Bistrice pojasnil strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS) in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.
Vsak obiskovalec gora, ne glede na vrsto ture, bi poleg ustreznega nahrbtnika in planinske obutve moral s seboj imeti med drugim alu folijo ali bivak vrečo, osebni komplet prve pomoči, čelno svetilko in rezervne baterije, mobilni telefon s polno baterijo, beležko in navadni svinčnik, svečo in vžigalice v vodonepropustni vrečki ter železno rezervo (hrana z visokoenergijsko vrednostjo in dolgim rokom obstojnosti).
V primeru zahtevnejših visokogorskih tur so tu med drugim še čelada, plezalni pas s samovarovalnim kompletom za varno gibanje po zavarovanih planinskih poteh, cepin itn. Več informacij je na voljo na spletni strani www.pzs.si. Kot sta izpostavila Šerkezi ter inštruktor planinske vzgoje in generalni sekretar PZS Matej Planko, je poleg same opreme potrebno tudi primerno znanje, kako to opremo pravilno uporabljati.
Poleg tega naj planinci s seboj vzamejo tudi topla oblačila ter kapo in rokavice, saj se v gorskem svetu vreme lahko zelo hitro spremeni. Pred turo se je treba tudi pozanimati o poti in njenem stanju, in sicer na spletnih straneh PZS oziroma pri oskrbnikih planinskih koč.
Vsak markacist skrbi za 13 kilometrov planinskih poti
Pri obisku gora so ključnega pomena tudi označene in vzdrževane planinske poti, za kar skrbijo markacisti. Pod okriljem Planinske zveze Slovenije deluje 773 registriranih markacistov, ki planinske poti nadaljujejo, markirajo, čistijo in urejajo prostovoljno. Planinska organizacija pri tem skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini več kot 10.000 kilometrov.
Preračunano to pomeni, da vsak markacist skrbi za 13 kilometrov planinskih poti, kar denimo predstavlja dvakratno dolžino poti iz Vrat po zelo zahtevni Tominškovi poti na Triglav, najvišji slovenskih vrh. Skupno so markacisti v letu 2017 urejanju planinskih poti namenili skoraj 32.000 prostovoljnih ur.
Predstavniki krovne slovenske planinske organizacije so poleg tega predstavili Dan slovenskih planinskih doživetij. Ta bo letos 16. junija na Rogli, pripravljajo ga skupaj s Planinskim društvom Zreče, ki letos praznuje 60 let, Občino Zreče in partnerji. Dogodek bo postregel z aktivnostmi za odrasle, mlade in najmlajše planince, turne kolesarje in druge ljubitelje narave. Več informacij je na voljo .
