Obsežna obnova ceste čez Vršič, ki se je začela lani, nadaljevala pa letošnjo pomlad, se končuje. Promet je, kot pravijo sogovorniki, oviran le še na primorski strani, kjer se dela nadaljujejo na dveh mostičkih. »Promet je tam urejen enosmerno s semaforji in daljšega čakanja ni,« pove Sergej Bolčina, lastnik kampa v Trenti, katerega obisk je v veliki meri odvisen prav od prevoznosti ceste čez Vršič. »Veselimo se dneva, ko bo cesta na obeh straneh popolnoma prevozna. Seveda smo zadovoljni, da se bomo lahko ponašali s prenovljeno infrastrukturo, vendar smo se prenove in zapor kar bali. Veliko energije smo vložili v dogovor z direkcijo za infrastrukturo, da zapore niso bile tako dolgotrajne in obsežne, kot je bilo sprva predvideno,« dodaja.
Obisk v kočah kljub zaporam precejšen
Tudi v planinskih kočah na Vršiču, ki sodijo pod okrilje Planinskega društva Jesenice, niso opažali težav zaradi cestnih zapor, pravi predstavnik društva za odnose z javnostmi Janko Rabič. »Obiskovalcev je bilo precej in včasih smo ugotavljali, da bolj kot zapore ceste na obisk naših koč vplivajo vremenske razmere.« Podobno kot drugi sogovorniki so tudi v jeseniškem planinskem društvu veseli urejene infrastrukture. »Čeprav so se po lanskih obsežnejših delih na cesti čez Vršič ta letos nadaljevala, pa nam je uspelo v Tičarjevem domu z lastnimi sredstvi obnoviti sanitarije in spodnje prostore,« našteva Rabič.
Ko bodo dela na cesti čez 1611 metrov visok prelaz, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko, končana, pa težav s prometom še zdaleč ne bo konec. Predvsem v poletnih mesecih se na cesti dan za dnem, predvsem pa konec tedna, dogaja prometni kaos. Kako ga preprečiti, že nekaj časa razmišljajo tako na občini Bovec kot na občini v Kranjski Gori. »Podali smo kar nekaj predlogov,« pravijo v Bovcu, v Kranjski Gori pa dodajajo: »Ne glede na naša prizadevanja je cesta vendarle državna, zato mora imeti zadnjo besedo država.«
Dolgoročna rešitev: predor
Že lansko jesen je kranjskogorski župan Janez Hrovat opozoril, da bo po prenovi na Vršiču treba urediti parkirišča, servisna območja, informacijske točke, sanitarije, območje za oskrbo s prvo pomočjo… »Podobno kot imajo to urejeno prelazi v tujini.« Lani je omenjal možnost, da bi uvedli plačilo cestnine, zbrani denar pa bi rabil izključno za urejanje prelaza. Med predlogi je tudi omejitev prometa za nekatera vozila, denimo tista, ki so za vršiške ovinke prevelika ali prehrupna. A na občini Kranjska Gora pravijo, da natančnejših dogovorov o rešitvah z vsemi vpletenimi še ni. V Bovcu med predlogi, ki bi lahko kratkoročno pomagali, opozarjajo na interaktivne informacijske table že ob vznožju, kjer bi obiskovalci dobili informacije o prostih parkirnih prostorih.
Dolgoročno pa bi prometni kaos rešili z gradnjo predora, opozarjajo v Bovcu. »To bi bilo nujno, saj se z današnjim prometnim režimom okolje uničuje,« opozarja vršilec dolžnosti direktorja Javnega zavoda za turizem Dolina Soče Janko Humar. Kot je znano, je nekdanji bovški župan Danijel Krivec že pred leti predlagal, da bi pod vrhom prelaza zgradili 1,3 kilometra dolg predor. Do vrha Vršiča bi se tako peljali le tisti, ki bi si tam zaželeli postanka, medtem ko bi se tisti, ki bi jim prelaz služil zgolj kot povezava med Primorsko in Gorenjsko, odpravili po krajši poti skozi predor.
