Novomeška občina je konec leta 2014 ustanovila svet za določitev funkcionalnih zemljišč in se pospešeno lotila urejanja lastništva teh zemljišč ob večstanovanjskih stavbah. Kot pravi župan Gregor Macedoni, takrat še nikjer ni bila rešena problematika lastništva. V večini, to je skoraj 80 odstotkih primerov, je bila lastnica funkcionalnih zemljišč občina, ostalo so bili zasebni lastniki, po zakonu pa bi to morali biti lastniki stanovanj. »Ko je bilo treba urejati parkirišča, zelenice, obrezovati drevje, se je postavljajo vprašanje, kdo je za to odgovoren. Zato je prav, da lastništvo jasno opredelimo ter določimo pravice in dolžnosti,« je prepričan Macedoni.
Po treh letih in pol je skoraj polovica postopkov končana, dobra četrtina jih je v reševanju, zadnjih 20 odstotkov pa jih še čaka na reševanje. »V nepravdnem postopku lahko lastništvo uredimo le, če vsi stanovalci soglašajo s sporazumom. Kakšna polovica je primerov, ki jih rešujemo pred sodiščem. Občina zagovarja stališče, da ohrani zgolj zemljišča, ki so potrebna za ureditev gospodarske javne infrastrukture, torej cest, pešpoti, igrišč in javnih zelenic, vse drugo pa bi se preneslo na stanovalce,« pojasnjuje Macedoni.
Lastniki stanovanj so se bali dodatnih stroškov
Kot pravi Primož Skubic, predsednik sveta za določitev funkcionalnih zemljišč, so imeli največ težav na samem začetku, ko niti upravniki blokov niso vedeli, kako pristopiti k stvari, lastniki stanovanj pa so se upirali reševanju, saj so se bali, da jih bodo doleteli visoki stroški, dodatni davek oziroma da bodo morali ta zemljišča ponovno kupiti. »To seveda ni res. Davek je bil že plačan ob nakupu stanovanja. Lastniki stanovanj bodo morali poravnati kvečjemu strošek parcelacije, če bo ta sploh potrebna, in takso, tako da pridemo do kakšnih 30 evrov na lastnika,« pravi Skubic. »Seveda se bo lastnikom nekoliko povečal davek na stavbno zemljišče, vendar gre za solastništvo celotnega funkcionalnega zemljišča, torej se davek porazdeli med lastnike.« Tako bodo solastniki odločali, denimo, tudi o zelenici pred blokom, njeni ureditvi ali morebitni ureditvi parkirišč, ki jih povsod primanjkuje, dodaja Skubic.
Sporazumno so že rešili nekaj primerov v Jerebovi ulici, Drski, Smrečnikovi, Vavpotičevi ulici, Trdinovi ulici in nekaterih drugih, v zaključni fazi so postopki na Mestnih njivah, Ragovski in Jakčevi ulici, pred sodiščem pa rešujejo primere v ulicah Slavka Gruma, Danila Bučarja, Plave lagune in Nad mlini, pravi Stanislava Bjelajac z oddelka za premoženjske zadeve na mestni občini.
Do nekaterih sprememb pa je prišlo tudi z uveljavitvijo nove gradbene zakonodaje, ki je začela veljati s 1. junijem. Tako so denimo lesene garaže ob blokih doslej veljale za premično premoženje, ki stoji na občinskem zemljišču. »Etažni lastniki, ki so te garaže uporabljali, so bili zgolj imetniki oziroma uporabniki teh garaž, ki so marsikje že v zelo klavrnem stanju. Po novem zakonu to ni več premičnina, ampak objekt, kar pomeni tudi drugačen pristop. Lastniki zemljišča, na katerem stoji garaža, lahko odslej sprožijo postopek za odstranitev. Prej to ni bilo mogoče,« pojasnjuje Skubic.
