Čeprav ocenjevanje škode po petkovem neurju v Črnomlju in okolici še ni končano, je prva groba ocena že znana: 18,5 milijona evrov. »Podatki še vedno prihajajo, zato številke še niso dokončne,« pravi županja Mojca Čemas Stjepanović. Največ škode, okoli 6,5 milijona evrov, je na industrijskih objektih, dobrih 6 milijonov na stanovanjskih, 3,9 milijona na gospodarskih objektih in 1,2 milijona na javnih zavodih. Z informacijo je vodstvo občine danes pozno popoldne na izredni seji seznanilo občinske svetnike, ki bodo na naslednji seji obravnavali predlog rebalansa letošnjega proračuna, v katerem bodo predvidena sredstva za sanacijo škode. Svetniki so se v korist črnomaljskim gasilcem danes tudi soglasno odpovedali sejnini.
Belokranjci resno računajo na interventna sredstva države. Občina je na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport že poslala vlogo za dodelitev interventnih sredstev za sanacijo škode na osnovni šoli Loka in enotah vrtca Otona Župančiča. »Na osnovni šoli, ki je že tako dotrajana, nima smisla vlagati v sanacijo. Poleg tega že imamo vso potrebno dokumentacijo za rušitev in nadomestno gradnjo,« je dejala županja. Ledene krogle premera do 12 centimetrov so klestile na 10 kilometrov dolgem in tri kilometre širokem pasu. Poškodovanih je več kot tisoč objektov, ponekod je toča povsem uničila poljščine in oklestila sadovnjake ter vinograde. V petih dneh je skoraj 2000 gasilcev opravilo 16.600 ur prostovoljnega dela, kar v denarju pomeni 420.000 evrov. Po podatkih Jožeta Vrščaja iz Gasilske zveze Črnomelj so za prekrivanje streh porabili 30 ton folije ali 180.000 kvadratnih metrov, šlo je 11.100 litrov goriva, razdelili pa so tudi 27.000 plastenk vode in 2100 obrokov hrane. Stroške intervencije ocenjujejo na 330.000 evrov.
»Prioritetno smo pokrivali vrtce, šole, dom starejših, zdravstveni dom, nato smo začeli pokrivati stanovanjske in na koncu gospodarske objekte. Intervencije smo opravljali tudi do pol treh zjutraj, med drugim tudi zato, da smo preprečevali požare, kajti suho seno je zdaj mokro v skednjih, začelo se je kuhati in obstaja možnost samovžiga. Zato smo morali cele kupe in bale odstraniti, da ne bi prišlo do požara,« dodaja Vrščaj. Povedni so tudi podatki iz regijskega centra za obveščanje. Če imajo običajno okoli 200 klicev na izmeno, so imeli samo v petek od 16. ure do polnoči kar 850 klicev, od tega 700 dohodnih.
Nekateri črnomaljski svetniki so menili, da opozorila agencije za okolje o tako hudi ujmi niso bila zadostna. Ker se v prihodnjih dneh spet obeta deževje in morda tudi veter, ki lahko odpihne folije s streh, civilna zaščita poziva občane, naj poskusijo čim prej sanirati, kar je mogoče, ob močnejšem vetru pa naj se ne zadržujejo v bližini poškodovanih objektov.
