Za pest velika toča, ki je v petek skoraj 20 minut klestila na območju Črnomlja in okolice, je velikansko škodo povzročila tudi v kmetijstvu. Po prvih grobih ocenah kmetijske svetovalne službe in občinske komisije je poškodovana četrtina vseh kmetijskih površin v občini. Koruza, ki je posejana na 100 hektarjih, je uničena od 50- pa tudi do 100-odstotno, podobno je z žiti, škode na vrtninah in krompirju je do 80 odstotkov, nekoliko manj so poškodovani vinogradi. »Grozdi so še majhni, tako da se bodo najverjetneje obrasli. Če bi bila pa takšna toča v avgustu ali septembru, bi lahko grozdje kar odpeljali na deponijo,« pravi eden večjih vinogradnikov v občini Franc Turk, ki ima na Stražnjem vrhu posajenih okoli 10.000 trt.
Koruzo je dobesedno scefralo
Pogled na opustošena polja koruze, predvsem na območju Svibnika in Doblič, je prav grozljiv. Ponekod so stebla dobesedno prelomljena na pol, listi scefrani. »Kaj naj zdaj s tem naredimo? Njiva koruze, velika 25 arov, je popolnoma uničena, njiva krompirja, fižola, ječmena tudi. Vse je zradiralo,« pravita Marjanca in Silvester Medic iz Jelševnika. »Kakšnih 14 dni bo tega, kar smo nazadnje imeli neurje, vse njive so bile pod vodo. No, zdaj pa še toča. Imamo tudi 350 trt na Stražnjem vrhu, po moji oceni je uničenega več kot polovica grozdja. Pa tako lepega še nikoli nismo imeli.«
Kot pravi Bernarda Stariha iz črnomaljske enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, bo kmetijskih pridelkov občutno manj. Ponekod so njive popolnoma uničene. Starihova kmetom svetuje, naj njive z uničeno koruzo zmulčijo in takoj na novo zasejejo. »Če se bodo kmetje odločili preorati njive za koruzo, bodo seveda morali izbirati hibride, ki hitreje rastejo. A stvari se bodo zakasnile v jesen, zato je tudi vprašanje, kaj bo z žiti, ki jih običajno sejejo po koruzi. Skratka, cela veriga se lahko podre.«
Bojijo se, kaj jih poleti še čaka
Zadnji dve leti je toča na območju Bele krajine klestila okoli 20. julija, pravi Starihova. »Tudi takrat je bila koruza močno poškodovana, a se je kar dobro obrasla. A tukaj, zlasti na območju Doblič in Jelševnika, je povsem scefrana. Tudi ječmen, ki mu manjka le še kakšnih 14 dni, da bi bil primeren za žetev, je tako potolčen, da ga bo kmalu prerasel plevel. Vprašanje pa je, kaj nas še čaka v prihajajočem poletju.«
Intenzivnih nasadov sadnega drevja na območju Črnomlja ni, je pa kar nekaj ekstenzivnih oziroma travniških, kjer je toča poškodovala večji del plodov. »Vsak plod je udarjen. Iz tega ni več kaj pričakovati,« sta se s Starihovo strinjali Andreja Absec prav tako s kmetijsko gozdarskega zavoda in Mojca Črnič z oddelka za gospodarske dejavnosti in razvoj podeželja na črnomaljski občini, potem ko so si danes ogledale škodo v najbolj prizadetih naseljih v okolici Črnomlja.
K sreči v vrtcu ni bilo več otrok
Natančnejše podatke o škodi, tako tisti na objektih kot v kmetijstvu, naj bi predstavili jutri popoldne na izredni seji črnomaljskega občinskega sveta. Po prvih grobih ocenah županje Mojce Čemas Stjepanovič bi lahko škoda dosegla tri milijone evrov. Med bolj poškodovanimi je tudi vrtec Čardak, kjer so starše prosili, naj otroke, če le imajo to možnost, zadržijo doma. »Streha je povsem uničena, zaradi razbite strehe je voda zalila učilnice, hodnike. Stropi, stene, tla so premočeni, v enem od prostorov je s stropa padlo nekaj premočenih plošč, druge se komajda še držijo na stropu,« stanje v 48 let starem delu objekta opisuje namestnica ravnateljice vrtca Otona Župančiča Irena Veselič Kos.
Kot pravi, so starši zelo razumevajoči, v enoto na Čardaku je danes prišlo le 30 od 130 otrok, ki so jih nastanili v novem delu vrtca. Staršem so omogočili, da lahko že takoj uveljavljajo poletno rezervacijo za otroka, mogoč je tudi že izpis otrok, ki gredo jeseni v šolo. »Sama sreča, če se je to že moralo zgoditi, da se je zgodilo popoldne, ko v vrtcu ni bilo več otrok. Vsekakor upamo, da bo objekt čim prej saniran, a brez pomoči ministrstva najbrž ne bo šlo,« razmišlja Veselič-Kosova. Toča je močno poškodovala tudi streho osnovne šole na Loki, ki jo obiskuje 530 učencev. Pouk so prilagodili in ga delno izvajajo tudi v prostorih sosednje srednje šole.
