Edini, ki ni stal križemrok ob pohodu Erdogana, je bil poglavar srbske cerkve patriarh Irinej (z zanimivim imenom Miro Gavrilović), ki je prišel v Ljubljano formalno blagoslovit prizidek pravoslavne cerkve v Tivoliju, bolj pa se mu je mudilo v Koper na ogled parcele, kjer koprski in tržaški Srbi (v Trstu jih je uradno registriranih več kot 30.000 in živijo v zglednem sožitju s številnimi Kosovci) že zbirajo denar za drugo slovensko pravoslavno cerkev, ki naj bi v prihodnosti stala ob strani tudi županu Borisu Popoviću in vse številnejši srbski manjšini na Obali, če jih v Luki Koper ne bodo z vplivom prehiteli ugrofinski Madžari ali celo Čehi, ki so že leta 1975 načrtovali 410 kilometrov dolg podzemni prometni predor med češkimi Budjevicami in Adriaportom Koper.
Dobrodušno švejkovsko ali še vedno izjemno pokroviteljsko se Bruselj obnaša do manjših članic Evropske unije. S Šepetom smo pri evropskih lobistih poskušali razbrati trenutno ceno Slovenije in resničnost doma mu prilepljene ocene neodločnosti Mira Cerarja. Izkazalo se je, da je Slovenija pravzaprav šele v zadnjih letih postala zaznavna v Bruslju, Cerarja pa so zaradi razumevanja prihodnosti EU začeli ceniti celo v štabu Angele Merkel.
Izkušnja Cerarja z Evropo se je začela leta 2015 na odprtju Expa v Milanu, kjer je bilo povabljenim velikim šefom malo mar za razstavljene dosežke, če sklepamo po evropski zunanji ministrici Federici Mogherini, ki je čakala našega novega vladnega predsednika dobesedno v zasedi in ga naskočila z besedami: »Takoj potrdite Tanjo Fajon za evropsko komisarko.« S tem se je začela odvijati zgodba ponižanja in izgona Alenke Bratušek z bruseljskega dvora. V Milanu je za Mogherinijevo nemudoma »nastopil« nemški socialni demokrat Martin Shulz (v Evropski socialistični stranki so skupaj z Židanovo stranko oziroma stranko Fajonove SD) in navijal za Fajonovo. Enako čez nekaj minut ministrski predsednik Italije Mario Renzi, v naslednjih tednih pa še bivši francoski predsednik Francois Holland in po sili razmer tudi nemška kanclerka Angela Merkel, ki je tako ustregla koalicijskemu partnerju Shulzu. Oglasil se je celo predsednik evropske komisije Jean Claude Juncker, ki pa je kmalu odnehal, kajti neprevidni evropski visoki uradnik je Miru Cerarju poslal celo grozilno pismo, ki bi lahko ogrozilo vse lobiste, ki so navijali za Fajonovo. Če se je hotel Cerar postaviti na »evropske« noge, je moral vsem reči odločen ne, kar je tudi storil, in ugodil samo zahtevi, da mora biti komisarka ženska. Njegova odločitev za »svojo« kandidatko je naprej presenetila Violeto Bulc, ki pa jo zdaj tako Juncker kot Merklova postavljata za zgledno. Seveda je ustrezno neimenovanju Tanje Fajon Židanova SD rovarila v štiriletni vladni koaliciji.
Zato lahko po pričevanju pravih poznavalcev mirno zapišemo, da EU Slovenije ni jemala niti malo resno, tudi zaradi pralnic denarja v Frankfurtu, Novi Kreditni banki Maribor in Novi Ljubljanski banki ter finskih dolarjev v Srbski krajini. Bruselj je bil o tem namreč natanko obveščen.
Šipon mu diši po dva dni stari ribi
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se na motorju počuti eden najboljših slovenskih igralcev Janez Hočevar - Rifle, katero prestižno svetovno nagrado je dobil naš enolog Dušan Brejc, ki pravi, da mu šipon diši po dva dni stari ribi, kako so se otroci na eni ljubljanskih osnovnih šol spoznavali z defibrilatorjem in kakšno svetlo in temačno zgodovino skriva grad Strmol… – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
