Knjižnica pod krošnjami, ki letos praznuje štirinajsti rojstni dan, razveseljuje mnoge, ki sicer v tiste zaprte ne zahajajo. Ne le izkušeni bralski mački, ki točno vedo, da bodo v senci na Petkovškovem nabrežju našli največ poezije in krajšo prozno formo, družboslovci, ki bodo na trnovski plaži poiskali humanistiko in stripe, ali starši, ki bodo svoje nadobudneže odpeljali v Tivoli, kjer imajo v največji knjižnici pod krošnjami ob Tivolskem ribniku bogato zbirko čtiva za otroke. Tudi naključni mimoidoči se radi odzovejo knjižnemu vabilu, da za nekaj minut ali ur zaustavijo svoj dan in se prepustijo branju.
Najnižja polica za otroke
Na to jih med drugim v parku Zvezda, v atriju galerije Škuc ali v Družinskem centru Mala ulica napeljejo prepoznavni znaki – zložljivi ležalniki, igrive, s črkami opremljene blazine, pisane knjižne police in vprašujoči pogledi prostovoljcev, ki bedijo nad knjižnim (ne)redom. »Pazimo, da je na vseh lokacijah najnižja knjižna polica namenjena otrokom, da lahko knjige dosežejo sami, vsaj v Ljubljani se povsod trudimo tudi za vsaj eno polico knjig v tujih jezikih, če se da, predvsem slovenskih avtorjev, največ je pesniških zbirk,« razlaga vodja projekta Tina Popovič iz zavoda Divja misel. Knjige – tudi elektronske – dobijo od založnikov prek donacij. Želeli pa bi pridobiti dodatna sredstva, da bi jih lahko tudi kupili: »S tem bi bolje skrbeli za različne potrebe bralcev, saj doniranih izvodov ni toliko, kot imamo mi knjižnic.«
Prvič v štirinajstih letih so se knjižnici pod krošnjami odrekli na ljubljanskem gradu, kar Popovičeva obžaluje, saj je šlo za eno najbolje obiskanih lokacij, kjer so se s slovensko literaturo srečevali tudi tujci. A se je nič manj čarobna priložnost odprla na drugem koncu mestnega središča – knjižnica bo prvič zaživela na vrtu Plečnikove hiše v Trnovem. »Branje zahteva osredotočenje in premor od vseh zunanjih šumov. Plečnikov vrt je za iskanje tovrstnega miru idealna lokacija,« meni vodja. Tam bodo našle mesto predvsem knjige o arhitekturi in pesniške zbirke.
Pod kozolcem, na planini
Spremljevalnih literarnih dogodkov bo na ljubljanskih lokacijah letos bistveno manj, ker želijo organizatorji senco pod krošnjami prepuščati predvsem mirnemu branju, povsem drugače pa bo v drugih krajih po Sloveniji, kjer je koncentracija podobnih prireditev sicer občutno manjša. Projekt letos znova prerašča svoje meje, saj bo s knjigami in literarnimi obiski gostoval v rekordnih petnajst krajih na dvaindvajsetih različnih lokacijah. Sredi julija bo en teden mogoče izkušati prebiranje pod kozolcem hiše Juvan v Polšniku, višinski rekord bo knjižnica pod krošnjami konec julija ponovno podrla na Mali planini, dvojezičnost bo vse poletje podpirala v Pavlovi hiši v Radgoni na avstrijskem Štajerskem.
