Obiskovalci knjižnice Otona Župančiča lahko odslej knjige berejo tudi v arabskem, perzijskem, kurdskem in paštunskem jeziku. V okviru projekta Hiša svetov, ki ga vodi društvo Humanitas, so namreč odprli knjižni oddelek, ki so ga poimenovali Kotiček brez meja.
Ko so pretekli teden odprli to novo pridobitev, si je knjige z zanimanjem ogledovalo več deset bralcev in bralk iz Irana, Iraka, Sirije, Afganistana... Med njimi je bil pesnik iz Mosula Sameer Sayegh. Medtem ko so drugi obiskovalci stali ob knjižnih policah, je sedel v kotu, opazoval dogajanje in čakal, da se bo poglobil v ponudbo knjig, ko bo ob policah manj gneče. Najprej mu je v oči padla knjiga libanonskega klasika z začetka prejšnjega stoletja, pesnika in pisatelja Khalila Gibrana. »To je odlična knjiga. Sicer pa je kotiček, kjer lahko beremo arabske knjige, redkost. Organizatorji si zaslužijo pohvale za to idejo. S pomočjo knjig lahko ljudje spoznavajo svetove drugih ljudi. Tako se ustvarjajo intelektualne vezi. Precej bolje je na ta način spoznavati druge dežele kot s pomočjo različnih politik,« je dejal.
Prihajata Harry Potter in Khaled Hoseini
Tudi nekateri drugi obiskovalci in izkušeni bralci so dejali, da je Gibranova knjiga Prerok ena najboljših v zbirki, pa tudi knjigi Palestincev Mahmuda Darviša in Ibrahima Nasrala so z veseljem vzeli v roke. Želeli bi si še kakšnega znanega prozaista ali pesnika več. Njihove želje se bodo kmalu uresničile, kajti med knjigami, ki so jih naročili v arabščini, sta svetovna uspešnica Khaleda Hoseinija Tek za zmajem in vsem znani Harry Potter. Projekt se je sicer šele začel. Doslej so namreč kupili okrog sto knjig, v prihodnje pa bodo zbirki konstantno dodajali nove. Pri tem bodo bralce vprašali, kakšne knjige si želijo.
»Veliko naših prijateljev je ugotavljalo, da pogrešajo knjige v svojem jeziku. Tako smo dobili idejo, da bi naredili kotiček Brez meja, kjer smo začeli zbirati knjige v teh jezikih. To je ideja, ki bo rasla, začne pa se vedno z majhnim,« je povedala Manca Šetinc Vernik iz Humanitasa. Nekaj sredstev za nakup knjig so zbrali s pomočjo donacij predstave Skozi oči begunca, ki so jo pred časom večkrat organizirali, nekaj se je steklo iz projekta ljubljanske občine. Pri tem imajo še največ težav, ker je knjige v teh štirih jezikih težko dobiti, še najlažje je na trgu kupiti arabske.
V Hiši svetov imajo okrog 1800 knjig
V celotni Hiši svetov imajo sicer okrog 1800 knjig in organizirajo več dogodkov, povezanih z literaturo. Zdaj načrtujejo kulturni večer, na katerem bi pripovedovali pravljice v različnih jezikih. Tako bi začeli zbirati pravljice, ki jih otroci še ne poznajo. »Namen Hiše svetov je globalno učenje, pridobivanje znanja o svetu. Smo zelo evropocentrična družba, tukaj pa je kotiček, ki ti odpira obzorja,« je še povedala Manca Šetinc Vernik.
Knjige v Hiši svetov, ki jih je bilo že doslej mogoče brati v nekaterih drugih jezikih, obravnavajo podobne teme, s katerimi se ukvarja društvo Humanitas – pravična trgovina, globalna ekonomija, migracije, varovanje okolja, trajnostno gospodarjenje, varovanje okolja… Zato po knjigo v ta del knjižnice Otona Župančiča pridejo predvsem tisti, ki si želijo to tematiko podrobneje spoznati. »Večinoma prihajajo domači bralci, veliko je študentov, ki pripravljajo seminarske naloge. Pa učiteljev, ki uporabljajo učno literaturo. V prvi vrsti je bila Hiša svetov mišljena kot center za globalno učenje,« je povedala vodja društva Humanitas Mateja Kraševec.
