Gre za primer prevladujočega položaja ruskega državnega koncerna kot dobavitelja zemeljskega plina trem baltskim državam, Estoniji, Latviji in Litvi, kot tudi Poljski, Češki, Slovaški, Madžarski in Bolgariji. Komisija je Gazpromove posle vzela pod drobnogled leta 2011 in je leta 2015 koncern obtožila, da na vzhodnoevropskih trgih krši protimonopolna pravila EU ter zahteva pretirano visoke cene.
Primer je imel tudi politične razsežnosti. Številne članice EU so namreč odvisne od oskrbe z zemeljskim plinom iz Rusije. Po drugi strani je Moskva obtožila EU, da želi s političnimi pritiski zmanjšati energetski pomen Gazproma.
Gazprom evropskim državam dobavlja približno tretjino vsega potrebnega zemeljskega plina in je zaslužen za približno devet odstotkov bruto domačega proizvoda Rusije. »Z današnjim dogovorom se odpravljajo ovire, ki so preprečevale prosto dobavo zemeljskega plina srednji in vzhodni Evropi,« je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes v Bruslju dejala evropska komisarka Margrethe Vestager. Državljani in podjetja lahko zdaj upajo upajo na nižje cene.
Klavzule, ki so omogočale višanje cen, bodo odpravljene
Predvsem mora Gazprom zdaj odpraviti ovire za prosto trgovanje z zemeljskim plinom med omenjenimi državami. V Bruslju so pred tem ruskemu koncernu očitali, da trgovcem na debelo in strankam prepoveduje, da bi dobavljeni plin prodajali naprej v druge države. To je Gazpromu omogočalo, da je lahko zviševal svoje cene, tudi za končne uporabnike. Takšne klavzule bodo zdaj odpravljene.
Poleg tega bo moral Gazprom svojim odjemalcem ponuditi orodje, s katerim bodo lahko nadzorovali, ali so zahtevane cene plina v skladu s cenami plina na zahodnoevropskih trgih. Če koncern ne bo izpolnil katere od obvez, mu lahko Evropska komisija še vedno naloži milijardno kazen.
