Številna evropska podjetja so po grožnji ameriškega predsednika Donalda Trumpa s sankcijami 8. maja Iranu ustavila dobavo že pripravljenega blaga, ker se bojijo, da bi izgubila ameriški trg, ali ker se banke, prek katerih naj bi se posel izpeljal, bojijo visoke globe. Malo preden je bil leta 2015 sklenjen jedrski sporazum z Iranom, je na primer francoska banka BNP Paribas, ki se ne more odpovedati poslovanju v ZDA, morala plačati kar 6,5 milijarde evrov ameriškim pravosodnim organom, ker je kršila embargo s Sudanom, Iranom in Kubo. V resnici morajo evropska podjetja pogosto prositi pristojne v ZDA, da jim dovolijo posel s tem ali onim podjetjem v svetu.
EU sicer poskuša braniti svojo suverenost in svobodo poslovanja za svoja podjetja, a problem je zlasti to, da vsak, ki ima stik z dolarjem, pade pod jurisdikcijo ameriškega »neodvisnega« pravosodja. Dolarji so namreč običajno plačilno sredstvo v mednarodni trgovini in tako pomembno orožje v ameriških rokah. ZDA lahko ne le zaprejo trg za podjetja in banke, ki kršijo embargo proti Iranu ali drugi državi, ampak tudi zasežejo premoženje podjetja oziroma banke v ZDA in celo aretirajo direktorje.
Sicer se posli v svetu sklepajo v dolarjih predvsem zato, ker za dolarjem stojijo močna država, velika vojska in pa v primeru, ko hoče neka vlada uporabiti drugo valuto, neverjetno močan politični pritisk ameriške vlade. In kako naj imajo poslovneži v svetu zaupanje v evro po veliki dolžniški krizi na evrskem območju, EU pa je sestavljena iz 28 držav, ki so največkrat neenotne. Poleg tega lahko denimo že dogodek, kot je zdaj sestava nove italijanske vlade iz dveh strank, ki sta za izstop z evrskega območja, destabilizira valuto.
Glavna Trumpova tarča je Unija
Evropska komisija je zdaj sprejela ukrepe, ki naj bi pred ameriškimi sodišči vsaj delno zaščitili evropska podjetja, ki poslujejo z Iranom. Nemška kanclerka Angela Merkel omenja tudi možnost, da bi majhna in srednja podjetja dobila odškodnino, če bi izgubila dostop do ameriškega trga. »Ne moremo pa dati nadomestila vsem podjetjem,« je rekla.
Gre predvsem za to, da je Teheran dal vedeti, da bo jedrski sporazum, ki mu s sistemom inšpekcij onemogoča izdelavo jedrskega orožja, po ameriškem izstopu veljal samo, če bodo evropska podjetja še naprej poslovala z Iranom. Med drugim bi konec jedrskega sporazuma lahko povzročil izraelsko-iransko vojno z dramatičnimi posledicami za EU. Tudi zato bi morala prevzeti usodo v svoje roke in se bolj povezati.
Predvsem sodelovanju pri ohranitvi jedrskega sporazuma z Iranom je bil namenjen današnji obisk Merklove pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Tudi Kitajska bi bila lahko pri tem pomemben evropski zaveznik, saj plete svojo mrežo svilnih poti tudi v Iranu. Zdi se, da je pri sankcijah proti Iranu glavna Trumpova tarča EU, ki pa ne more odgovoriti s trgovinsko vojno. Nemčija daleč največ izvozi v ZDA, celo tridesetkrat več kot v Iran. Prav po Nemčiji hoče Trump udariti, ker ima tako velik presežek v trgovini z ZDA. Med francoskimi podjetji je najhuje prizadet naftni gigant Total, ki je po letu 2016 v Iran vložil že milijardo dolarjev. V Parizu sicer upajo, da bo Trump svojemu velikemu prijatelju Macronu tu pogledal skozi prste in za Total omogočil izjemo.
