Ameriški predsednik Donald Trump je izpolnil eno svojih osrednjih predvolilnih obljub in v televizijskem nagovoru oznanil umik ZDA iz jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015. Takoj po govoru je podpisal memorandum o uvedbi »najstrožjih ekonomskih sankcij« proti Teheranu, s čimer se je umik iz sporazuma zgodil tudi v praksi, saj je ta odpravljal sankcije v zameno za zmanjšane jedrske aktivnosti Irana.
Trump v enajstminutnem nagovoru Irana ni obtožil kršitev sporazuma, ki jih inšpektorji Mednarodne agencije za jedrsko energijo tudi niso odkrili. Kritiziral pa je sporazum sam, rekoč, da je »katastrofalno enostranski« z »gnilo strukturo« in »v svojem jedru hibav«, ker da Iranu dolgoročno ne zapira vrat do jedrskega orožja.
Umik iz sporazuma, ki predstavlja verjetno najbolj izpostavljen zunanjepolitični dosežek Baracka Obame, je po Trumpu dokaz, da ZDA »ne grozijo v prazno, ampak svoje obljube držijo«. Iranu je zažugal, da bo imel »večje težave kot kadar koli prej«, če bo poskušal razviti jedrsko orožje, obenem pa se zavzel za sklenitev novega sporazuma, rekoč, da je pripravljen kadar koli sesti za mizo z iransko stranjo. »Na Bližnjem vzhodu se lahko zgodijo velike stvari,« je sklenil.
Poslovanje odslej bolj negotovo
Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je dejal, da bodo ZDA v roku 180 dni uvedle nazaj vse sankcije proti Iranu, ki so jih umaknile po sklenitvi sporazuma, denimo na poslovanje z iransko centralno banko in finančnimi institucijami ter naftnim sektorjem. ZDA niso napovedale sankcij proti državam in podjetjem iz drugih držav, ki bodo z Iranom poslovali naprej. Vendar lahko razvoj dogodkov ustvari previdnost pri poslovanju z Islamsko republiko. Ameriškim podjetjem, ki so po odpravljanju sankcij vstopila na privlačen 81-milijonski iranski trg, bodo dali od 90 do 180 dni časa, da končajo začete posle oziroma se iz njih umaknejo.
Brez zasilnega načrta
Sporazum so leta 2015 podpisali Iran, ZDA, Francija, Velika Britanija, Nemčija, Rusija, Kitajska in EU. Njegova usoda zdaj visi v zraku. Vse druge podpisnice ga podpirajo kljub priznavanju, da ima pomanjkljivosti. Vendar pri roki ni nobenega zasilnega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da si bo prizadeval za sklenitev širšega sporazuma, ki bi poleg jedrskih aktivnosti Irana vseboval tudi vprašanja njegovega raketnega programa in politike v regiji, na kar je opozarjal tudi Trump.
Iranski predsednik Hasan Rohani je dejal, da je Iran pripravljen ostati v sporazumu, če pride do dogovora s sopodpisnicami, a dodal, da je je obenem pripravljen takoj spet sprožiti bogatenje urana. Poteza Trumpa bo verjetno dala zalet iranskim konservativcem, ki so na sporazum ves čas gledali skeptično.
O tem, kako naprej, bo od zdaj naprej potekalo ogromno sestankov na vseh koncih sveta. Odločitev Trumpa predstavlja nov velik izziv za evropske zaveznice ZDA. Nemčija, Francija in Velika Britanija so pozvale ZDA, naj ne postavljajo ovir tistim, ki hočejo sporazum spoštovati še naprej.
Kaj se sporoča Koreji?
Trumpa so pričakovano najglasneje podprli v Izraelu in Savdski Arabiji. Mnogi opazovalci pa opozarjajo, da bi Trumpova poteza lahko vplivala na pogajanja o jedrski razorožitvi Severne Koreje. Verjetno je tudi zato na poti v to državo novi ameriški zunanji minister Mike Pompeo. V Beli hiši pravijo, da bo prav odstop od iranskega sporazumu Pjongjangu dokazal, da ZDA niso pripravljene na »sklepanje slabih sporazumov«.
