V Parizu, Berlinu in Londonu so danes začeli iskati možnosti, kako po ameriškem izstopu ohraniti pri življenju jedrski sporazum z Iranom in posle s to državo, ki jih je omogočil umik sankcij po sklenitvi dogovora leta 2015. Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian je danes dejal, da sporazum ni mrtev – Američani so se iz njega umaknili, a sporazum je še tu. Toda takšne trditve so pred veliko preizkušnjo. Iranski predsednik Hasan Rohani, zmerni politik, ki je stal za sporazumom, pravi, da ima Evropa le malo manevrskega prostora in mora ukrepati hitro. »Evropa mora kolikor je mogoče hitro in jasno predstaviti svoja stališča ter podrobno navesti in razglasiti svoje namere glede zavez iz sporazuma,« je francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu po poročanju agencije ISNA dejal Rohani, čigar politični položaj je zaradi ameriškega odstopa od sporazuma doma znatno oslabljen.
Kaj Iran torej želi? Po poročanju ISNA morajo Nemčija, Velika Britanija in Francija, pa tudi Kitajska in Rusija kot sopodpisnici jedrskega sporazuma Iranu »jasno in pregledno« zagotoviti vse ugodnosti na področjih prodaje nafte, bančništva, investicij in zavarovalništva, ki so zapisane v sporazumu. Tudi tuja podjetja, ki poslujejo z Iranom, morajo jasno povedati, kako bodo ravnala v prihodnje, kajti sodeč po naznanilih iz ZDA lahko postanejo tarča ameriških ukrepov vsi, ki bodo poslovali z Iranom v sektorjih pod sankcijami.
Kako se bodo odločila podjetja
Mnoga podjetja so si po dvigu sankcij v zadnjih letih zagotovila velike posle. Samo ameriški Boeing in verjetno tudi evropski Airbus bosta zaradi ameriških ukrepov predvidoma ob 39 milijard dolarjev vredne pogodbe. Airbus je sicer evropski proizvajalec letal, a desetina delov je ameriških. Podjetje je lep primer tega, kako bodo ameriške sankcije lahko hitro dosegle neameriška podjetja. Nekateri analitiki ocenjujejo, da bo prav od odločitev podjetij in držav o tem, ali bodo kljub ameriškim ukrepom nadaljevala poslovanje z Iranom, odvisna usoda jedrskega sporazuma.
Tudi gospodarska, ne le politična dimenzija torej postavlja v težak položaj Francijo, Nemčijo in Veliko Britanijo, ki so si zaman prizadevale prepričati Trumpa o ohranitvi sporazuma z Iranom in so v sredo iz ZDA dobile mastno politično zaušnico. Poteza ameriškega predsednika je zabila velik klin v transatlantske odnose, po mnenju nekaterih političnih analitikov največjega, odkar je Trump prisegel.
V Londonu in Berlinu se sicer strinjajo, da jedrski sporazum z Iranom ni popoln in se ne dotika njegovega raketnega programa ter vpletanja v širšo regijo. Priznavajo pa, da je sporazum deloval v svojem osnovnem namenu: preprečiti, da se Teheran morda hitro dokoplje do jedrskega orožja.
Rusija ni nujno nezadovoljna
Zdaj krožijo ideje, da bi jedrski sporazum morda dopolnili in razširili, kot predlaga Macron. Britanski zunanji minister Boris Johnson pravi, da mora s konkretnimi predlogi o vsebini priti na dan Washington, kjer ni zaslediti, da bi imeli pri roki rezervni načrt. Malo verjetno je tudi, da bi razširjeni dogovor sprejel Iran, kjer je z odpovedjo sporazuma dobila krila konservativna struja. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je po navedbah AP Trumpu sporočil, da bodo njegovo telo »jedli črvi, islamska republika pa bo še vedno stala«, obenem pa izrazil dvom o evropski trojici rekoč, da tem državam ne zaupa, kar je tudi sporočilo iranskemu predsedniku.
Rohani je na turnejo po preostalih podpisnicah sporazuma namreč poslal zunanjega ministra Džavada Zarifa. Obiskal bo tudi Rusijo in Kitajsko. Slednja je sporočila, da podpira jedrski sporazum, pričakovati pa je, da se v nobenem primeru ne bo odrekla naložbam in naftnim poslom z islamsko republiko. Rusija je bila zelo kritična do poteze Trumpa, čeprav politično gledano zanjo ni nujno slaba: razdor na relaciji EU–ZDA je Moskvi pogodu, prav tako naraščanje cen energentov, ki jih že povzroča ameriški odstop od jedrskega sporazuma.
Cene nafte so se danes dvignile za približno tri odstotke in dosegle najvišjo vrednost od leta 2014. Organizacija držav izvoznic nafte Opec bo v kratkem razpravljala, kako bi lahko nadomestili izpad iranske nafte na svetovnem trgu. Kuvajt in Savdska Arabija sta izrazila pripravljenost, da to storita, a v dogovoru z drugimi državami. Iran je prejšnji mesec izvozil 2,6 milijona sodčkov nafte na dan in je v Opecu tretji največji proizvajalec. V času uvedbe zadnjih sankcij proti Iranu je njegova proizvodnja po poročanju Reutersa padla za milijon sodčkov na dan. Ni pa nujno, da bo padec tolikšen tudi tokrat.
