Še marca lani je 28 voditeljev članic Evropske unije v Rimu praznovalo 60. obletnico sklenitve pogodbe, s katero se je začela ustvarjati združena Evropa. Dobro leto kasneje iz večnega mesta prihaja novica, ki evropskemu združevanju ne prinaša nič dobrega. Evroskeptična protestno Gibanje petih zvezd in skrajno desničarska Liga sta se namreč uskladila o koalicijski pogodbi, ostaja le še nekaj malenkosti in vprašanje, kdo bo premier. V Italiji, ki je po gospodarskem obsegu ena največjih članic Unije, tako na oblast očitno prihaja vlada, ki ogroža same temelje EU.
Nevarnost, ki jo predstavlja za Unijo, je toliko večja, ker dosedanja koalicijska pogajanja kažejo, da gre za neizkušene politike ali celo diletante. Kako naj sicer razumemo izjavo 31-letnega voditelja Gibanja petih zvezd Luigija Di Maia, da se besedilo koalicijske pogodbe tako hitro spreminja, da sprememb niti ne utegne spremljati. To je izjavil, ko so mediji pred dnevi razkrili eno od verzij nastajajoče koalicijske pogodbe, v kateri je bil zapisan tudi izstop iz območja evra. Pogajalci so potem pojasnili, da gre za staro verzijo in da odprave evra v novi ni več. Podobno je novica, da je v programu nove vlade zahteva po odpisu 250 milijard evrov dolga do Evropske centralne banke, v sredo povzročila padec evra. Takoj zatem so pogajalci to točko pogodbe črtali.
f wgr
Pariški Le Monde vseeno ocenjuje, da bo imela nova italijanska vlada usodne posledice za Unijo. Londonski Financial Times pa, kot bi pisal o gotskem opustošenju Rima leta 410, sporoča, da na oblast v Italiji prihajajo »novi barbari«. Na to se je odzval voditelj nacionalistične Lige Mateo Salvini: »Bolje barbari kot hlapci!« Italija naj bi bila predolgo podrejena diktatu Bruslja in Berlina. Sicer pa veliko pove dejstvo, da vidi Salvini zaveznika v Marine Le Pen in Viktorju Orbanu. V Nemčiji se bojijo, da bi morali odpreti denarnice, ker bo nova vlada v Rimu povečala že tako veliko zadolženost Italije. Z 2300 milijardami evrov dolga je celo prva v Evropi, glede na BDP je bolj zadolžena le Grčija. V resnici hočeta Di Maio in Salvini Italijo povleči iz dvajsetletne gospodarske stagnacije z novimi dolgovi. Če torej obstaja nevarnost, da bi nova vlada s svojim voluntarizmom in politiko tveganja pahnila EU v podobno krizo, kot je bila grška leta 2015, pa je treba dodati, da je Italija veliko večja. Kot tretja največja država EU obsega 15 odstotkov gospodarstva območja evra (Grčija le 2 odstotka). Italija bi tako lahko (morda uspešneje kot svojčas Grčija) izsiljevala Bruselj in Berlin z grožnjo, da bo izstopila iz območja evra in tako povzročila njegovo veliko nestabilnost.
O verjetnem povečanju zadolženosti je mogoče sklepati iz koalicijske pogodbe. Stranki bosta denimo razveljavili pokojninsko reformo, kar pomeni dodatnih 15 milijard evrov stroškov. Zaradi nizke natalitete država že zdaj namenja 16 odstotkov BDP za pokojnine, kar je visoko nad evropskim povprečjem.
gh tr
A nova vlada za Evropo ni grožnja samo na področju gospodarstva in javnih financ. Glede priseljevanja Gibanje in Liga napovedujeta drastične ukrepe, ki bi prav tako lahko vodili v konflikt z Brusljem. Podobno velja glede približevanja Rusiji in odprave sankcij, sprejetih po njeni priključitvi Krima leta 2014. Tako se zdi, da se povezanost zahodnih držav odslej ne bo razkrajala samo zaradi Trumpove politike, ampak tudi zaradi nove italijanske vlade. Vprašanje pa je tudi, kaj nova vlada pomeni za italijansko-slovenske odnose.
Po Le Mondu je z novo italijansko vlado ogrožena tudi razsvetljenska dediščina Evrope, saj je na primer pod vprašaj postavljeno obvezno cepljenje otrok, s tem pa tudi znanstvena resnica. Sicer pa v zasebnih pogovorih v Evropski ljudski stranki, katere članica je Berlusconijeva Naprej, Italija, pravijo, da je edini način boja proti bodoči vladi Gibanja petih zvezd in Lige ta, da se ju pusti, da se izkažeta za nesposobna vladanja in še poslabšata položaj v Italiji.
