Parlamentarne volitve v Italiji niso prinesle pravega zmagovalca, je pa Gibanje petih zvezd na začetku tega meseca postalo najmočnejša politična stranka v državi z okoli 32-odstotno podporo. Za pet odstotnih točk višje se je prebila desnosredinska koalicija, v kateri je prevladala Liga Mattea Salvinija v sodelovanju z očitno še neodpisanim bivšim premierjem Silviom Berlusconijem in njegovo stranko Naprej, Italija. Prav on je bil danes razlog novih zapletov pri izvolitvi predsednikov obeh domov parlamenta.
Vitez meša štrene
»Vse skupaj je potekalo v pravi smeri, nato pa se je v določenem trenutku vmešal Berlusconi in vztrajal, da se sestaneva,« je zaplet razložil vodja Gibanja petih zvezd Luigi Di Maio, ki je pričakoval, da bo na ustanovnem zasedanju parlamenta stekla razprava o prevzemu obeh najvišjih položajev v senatu in poslanski zbornici. Berlusconi je tik pred zdajci poskušal za predsednika senata mimo poprejšnjih dogovorov postaviti svojega nekdanjega ministra Paola Romanija, ki so ga pravosodne oblasti že preganjale zaradi domnevnih poneverb. Poslanci Gibanja petih zvezd na čelu z vodjo poslanske skupine v spodnjem domu Danilom Toninellijemso na ta poskus reagirali z izjavami, da ne bodo rehabilitirali ne Berlusconija, ki se ga drži vzdevek Vitez, ne njegovih sodelavcev, ki jih spremljajo obtožbe o zlorabah javnega položaja.
Pred današnjim zasedanjem je sicer večina novoizvoljenih poslancev napovedovala, da bo oddala neveljavne glasovnice, kar je posledično pomenilo, da bodo poskušale glavne stranke pridobiti še nekaj časa za nadaljnja pogajanja o možnih koalicijah. Volitve namreč niso prinesle absolutnega zmagovalca, ampak tri načeloma nezdružljive bloke: desnosredinsko zavezništvo nekdanjih separatistov iz Severne lige in Berlusconijeve Naprej, Italija, levosredinski blok, zbran okoli demokratske stranke, ter Gibanje petih zvezd, ki sicer pod vodstvo mladega Salvinija ni več povsem prepričano v svojo neetablirano politično držo.
Žongliranje z neveljavnimi glasovnicami
Ob sedanjem razmerju sil in žongliranju z neveljavnimi glasovnicami, ki so ga danes napovedovali v vseh parlamentarnih strankah, ter ob nadaljevanju pogajanj o sestavi vlade je bila izvolitev predsednikov senata in predstavniškega doma vnaprej obsojena na propad. Za izvolitev predsednika senata je namreč potrebna dvotretjinska večina, pri čemer je v tretjem krogu odločanja predvideno soočenje najuspešnejših dveh kandidatov, med katerima mora dobiti izvoljeni le še navadno večino glasov. V poslanski zbornici pa je izvolitev še nekoliko manj zagotovljena, saj si mora kandidat za predsednika po zahtevanih dveh krogih z dvotretjinsko večino v nadaljevanju še vedno zagotoviti absolutno večino poslanskih glasov.
Šele po izvolitvi predsednikov parlamenta bo italijanski predsednik Sergio Mattarella začel pogovore o oblikovanju vladne koalicije, pri čemer bo moral znova presoditi, kdo ima najboljše možnosti za sestavo vlade. Komu bo podelil mandatarstvo, še ni jasno, v prerivanju med Di Maiom in Salvinijem pa je v igri še vedno tehnična vlada pod doslej uspešnim premierjem Paolom Gentilonijem.
