Izbira sadike

Za kakovostne plodove in močno rastlino je pomembna izbira dobre sadike, ki mora imeti zdrave, bele korenine, ki lepo in enakomerno preraščajo zemljo v lončku. Sadika naj ne bo višja od 20 cm, saj prevelike sadike težje prenesejo spremembe, ki jih prinese presajanje na prosto. Rastline naj bodo močne in bolj zbite rasti, nikakor ne smejo biti pretegnjene, kar pomeni, da so med listi prevelike razdalje, listi pa so šibki. Barva naj bo enakomerno temno zelena. Steblo naj bo debelo kot svinčnik. Če so na sadiki že posamezni cvetovi, jih lahko odstranimo, da bo na voljo več hrane za rast sadike. Enako izbiramo tudi pri sadikah jajčevca in paprike. Kumare in bučke naj imajo že prve prave liste, ki so močni in brez kakršnih koli znakov bolezni.

Sajenje

Največji porabniki hranil so plodovke (paradižnik, bučke, paprike, jajčevci), zato pognojimo tla z organskim gnojilom, ki je obogateno z naravnim kalijem, in sicer v količini 2 kg Plantella Organik K / 10 m2. Za manjše vrtove uporabimo Bio Plantella Nutrivit za paradižnik in plodovke, ki zaradi svoje oblike hitro sprošča hranila in tako zadosti nenasitnim plodovkam. Hranila v organskih gnojilih so rastlinam na voljo celotno rastno sezono. Pomembno je, da vsaj teden do dva pred sajenjem pripravimo vrtno zemljo z gnojenjem. Tako se hranila primerno razporedijo po zemlji in čakajo na rastline. Tudi pozneje v rastni dobi potrebujejo veliko hranil, zato jim ta zagotovimo z rednim dognojevanjem s tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg Bio Plantella organsko gnojilo za paradižnik. Dognojujemo vsakih deset dni za veliko število okusnih plodov. Ker je v tekoči obliki, ga lahko uporabljamo tudi foliarno, kar pomeni, da škropimo z gnojilom ter tako dodajamo hranila prek listov.

Pri paradižniku se pri domačih sadikah pogosto zgodi, da se pretegnejo. A znan je tudi po tem, da tvori še dodatne korenine na steblu. Posadimo ga do prvih pravih listov. Če je sadika zelo dolga, jo posadimo kar postrani (pod kotom) in jo učvrstimo ob oporo. Če želimo, da vse ostale normalne sadike razvijejo močnejši in globlji koreninski sistem, ki lahko črpa več hranil in zagotavlja bolj zdravo rast in večjo odpornost, sadimo rastlino globlje, kot je rasla v lončku. Sadimo do prvih pravih listov, ki morajo biti nekaj centimetrov nad zemljo. Ne pozabimo na oporo, ki jo namestimo že ob samem sajenju, da pozneje ne poškodujemo korenin.

Pogoste bolezni

Na plodovkah je veliko bolezni. Največjo nevarnost predstavlja krompirjeva ali paradižnikova plesen, ki okužuje liste, stebla in plodove. Na listih najbližje tlom se oblikujejo rumenkaste pege brez jasnih robov, ki postopno postajajo rjave. Ob vlažnem vremenu in rosi se na spodnji strani peg oblikuje umazano bela plesniva prevleka. Listno tkivo znotraj peg se mehča, obarva črno in dobi voden videz. Na steblih se pojavijo temne pege, ponavadi na mestih, kjer izraščajo listni peclji. V vlažnem poznem poletju ali jeseni gliva okuži tudi plodove. Plod je neužiten in brez vsake vrednosti. Kumare, bučke, melone in lubenice v sredini poletja pogosto okuži kumarna plesen. Prepoznamo jo po mozaičnih z listnimi žilami omejenih svetlo zelenih pegah na listih. Pege se združujejo, pozneje se obarvajo rumeno-rjavo, listi se sušijo, tkivo je lomljivo in razpada. Zaradi prizadetosti listov sta posledično slabša cvetni nastavek in razvoj plodov, kar pomeni izgubo pridelka že zelo zgodaj v sezoni.

Proti boleznim na plodovkah uporabljamo naravno sredstvo Bio Plantella Vital za paradižnike iz njivske preslice. Ta pripravek deluje tudi kontaktno, saj sredstvo vsebuje naravne žveplene spojine, ki uničijo klice bolezni na površini rastline. Zelo pomembno je s tem sredstvom škropiti v sezoni po vsakem močnejšem dežju, ker se bolezni širijo najhitreje v vlažnem in toplem okolju. Ne smemo pozabiti na pogosto fiziološko bolezen na plodovkah, črno gnilobo okoli muhe plodu. Najpogosteje jo opazimo na paradižniku. To bolezen enostavno odpravimo s preventivnim škropljenjem s sredstvom Bio Plantella Kalcij za paradižnike. Prvič škropimo po prvem cvetenju in nato ponavljamo škropljenje na 2–3 tedne. S sredstvom lahko plodovke tudi zalijemo.

Zastirka in namakanje

Zastirka je zelo pomembna pri plodovkah, saj te rabijo veliko vode. Zastirka zadržuje vlago, a moramo paziti, da rastline namakamo in ne zalivamo. To pa pomeni, da jim počasi, a daljši čas dodajamo vodo, s čimer pride voda čim globlje v zemljo, zato pa rastlina naredi globoke korenine. S takimi koreninami bo bolje prenašala sušni stres poleti. Lahko namestimo tudi namakalni sistem, ki kapljično, a ves čas enakomerno namaka rastline. Zna pa biti sistem drag in potrebuje vodni vir. Enostavno lahko plastenki odrežemo dno in skozi zamašek naredimo primerno luknjico. Zakopljemo jo ob rastlino do 10 cm globoko in napolnimo z vodo. Tako imamo namakanje, ki počasi dovaja vodo rastlini, saj je podobno kapljičnemu namakalnemu sistemu.

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia