Marsikje zemlja ni idealna za vzgojo vseh vrst zelenjave, zato jo s pravo obdelavo v začetku sezone poskušamo prilagoditi svojim željam. Kako se lotiti prvih del na zelenjavnem vrtu, kdaj tla prekopavati in kdaj samo rahljati? Zakaj organsko gnojenje tal, kakšne so njegove prednosti in kakšne so sploh vrste organskih gnojil?
Prekopavanje ali rahljanje?
Nekateri ste glavno že opravili jeseni. Prelopatali zemljo in dodali organsko gnojilo. Druge pa to opravilo čaka v pomladanskem času. Vendar zemljo obdelujemo le, ko je ta suha in topla. V nasprotnem primeru uničimo strukturo tal in mikroorganizme, ki živijo v njej. Obdelava je odvisna od tipa tal. Rahla, peščena tla je priporočljivo zrahljati z vilami, ki jih le zapičimo v zemljo in zasukamo. Lopatanje ali »štihanje« je praktično nujno za težka, zbita, glinena tla. Vrtno zemljo pripravljamo okoli dva tedna pred sejanjem ali sajenjem, nikakor ne več, ker se lahko zaradi vremenskih dejavnikov struktura zemlje spremeni, pa bi bilo naše rahljanje zaman.
Kakšna gnojila so najprimernejša?
Ključ rodovitnosti poleg dobre priprave tal je kakovostno organsko gnojilo. Pri tem je bistveno, da ohranite živa bitja v tleh, ki predelujejo hranila ter v sodelovanju med tlemi in koreninami oskrbujejo rastline z vsemi za rast in rodnost potrebnimi elementi ter mikroelementi. Organska snov ima sposobnost, da vsrka vodo in hranila. Voda in minerali s tem ne odtečejo iz revnih peščenih tal in so na voljo rastlinam, da jih vsrkajo prek korenin. Prav tako pa med delci organske snovi nastanejo prazni prostori, ki se napolnijo z zrakom in izboljšajo prezračenost tal, kar je še posebno pomembno na slabo odcednih glinenih tleh. Če so tla bogata s hranili, je taka tudi naša hrana. S pravim izborom organskega gnojila ne poskrbimo le za višjo hranilno vrednost pridelka na domačem vrtu, ampak povečamo tudi količino pridelka skoraj za tretjino.
Preverjena alternativa nekaterim sodobnim gnojilom, hlevskemu gnoju in kompostu, ki sta pogosto vprašljive kakovosti, so sodobna organska gnojila v obliki peletov Plantella Organik, Biogrena in Plantella Organik K z dodanim naravnim kalijem za potrebe plodovk. Ta sodobna visokokakovostna organska gnojila v obliki peletov in granul so toplotno obdelana in tako ne vsebujejo klic bolezni ter semen plevelov. Vsebujejo pa veliko suhe snovi, ki pogojuje količino potrebnega gnojila. Tako na primer ena vreča sodobnega organskega gnojila z visoko vsebnostjo suhe snovi nadomesti kar 24 samokolnic hlevskega gnoja. Ker so sodobna gnojila ponavadi v obliki peletov ali granul, omogočajo enakomeren, hiter in preprost raztros. Poskusi so pokazali dobre rezultate pri kakovosti in količini pridelka, videzu ter tudi pri hitrejšem dozorevanju rastlin. Plodovi so bolj čvrsti in sočni, rastline pa so tudi bolj zdrave in odporne. Ker vemo, da vsa sodobna organska gnojila niso enako kakovostna, izberemo najboljša in tako rastlinam zagotovimo optimalne pogoje za rast in razvoj.
Kdaj pa uporabimo kompost?
Nikoli ga ne dodajamo spomladi, saj močno povečamo pojav škodljivcev in bolezni. Kompost dodajamo vrtnim tlom v jeseni tako, da ga zmešamo z zemljo. Na ta način se bo kompost še razgradil. Kompost dodajamo na vrt le enkrat na tri leta. Prvo leto bo na voljo le do 30 odstotkov hranil, ostalo pa še v prihodnjih dveh letih. Težava pri tem je, da ne vemo, kakšna in koliko hranil smo vnesli v tla. Ker ustvarjamo kompost vsako leto, vrt razdelimo na tri dele in s kompostom kolobarimo – vsako leto pognojimo le en del. Pognojimo tisti del vrta, na katerem bodo prihodnje leto plodovke, ki potrebujejo veliko hranil.
Kako pa je s kolobarjem?
Že davno tega so ugotovili, da pravilna menjava kultur na poljih in vrtovih pomeni boljši pridelek in manjši pojav bolezni in škodljivcev. Za slovenske vrtove je najprimernejši štirileten kolobar, saj gojimo zelo raznolike rastline. V ta namen je razvita brezplačna spletna aplikacija NarediVrt.si, s katero naredimo načrt kolobarja, ki vključuje tudi dobre sosede. Za začetek moramo poznati potrebe po hranilih in sorodstvene vezi med rastlinami. Največ hranil potrebujejo plodovke (paradižnik, paprika, jajčevec, kumare) in kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt). Tem zato namenimo tudi največ hranil v obliki temeljnega gnojenja in seveda med sezono ne pozabimo na redno dognojevanje. Preprosto rečeno, sajenje in setev vrtnin načrtujemo tako, da izmenjujemo rastline z užitnimi plodovi, semeni, listi, koreni in gomolji.
Poljine glede na potrebe hranil
Kolobarjenje poenostavimo tako, da vrt razdelimo v štiri poljine. Na prvo poljino sodijo najpožrešnejše vrtnine (2 kg organskega gnojila/10 m2): plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci …), zelje, bučnice in krompir. Na drugi poljini (1 kg organskega gnojila/10 m2) so predvsem: korenovke, radič in endivija, por, odvisno od založenosti zemlje s hranili. Na tretji poljini (le 0,5 kg organskega gnojila/10 m2 so čebulnice (čebula, česen, šalotka) in stročnice: visoki fižol, dolga vigna, grah in bob. Na četrti poljini (prsti temeljno ne gnojimo, a po potrebi dognojujemo) pa so: solata, rukola, azijske listnate rastline, špinača, motovilec, nizki fižol, mesečna redkvica, tudi nadzemna kolerabica, ki je lahko v tej ali v tretji skupini.
Mešani posevki
Če želimo imeti res ekološki vrt, si proti boleznim in škodljivcem pomagamo z zelišči in cvetlicami. Žametnice, ognjič, kapucinke s svojimi rumeno-oranžnimi cvetovi privabljajo opraševalce in odganjajo talne škodljivce. Za izboljšanje okusa sadimo šetraj ob fižolu, koper ob kumarah, baziliko ob paradižniku in tako naprej. Ker pa imamo na vrtu pogosto preblizu sorodne vrtnine, kot sta paradižnik in jajčevec, ju razmejimo tako, da med njiju posejemo dve vrsti solate, med katerima potaknemo čebulček. Takšne rastlinske kombinacije imenujemo nevtralizatorji. Na ta način pridemo do zelo pestrega in barvitega vrta, saj lahko vedno uporabimo solatnice različnih barv in namesto čebule šalotko.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia
Vir: priloga Nika
