V primeru slabe izolacije sten, podstrešja ali strehe nam tudi učinkovit sistem gretja ne bo omogočil načrtovanih prihrankov. Zaradi toplotnih izgub skozi stene, tla in skozi strop se poraba energije ne bo znižala v takšni meri, kot nam to omogoča sodoben sistem gretja. Zato je smiselno, da se energetske prenove stanovanjskih stavb lotimo celovito in sistematično, da bi pri tem dosegli največje možne učinke in prihranke.
Rezultati Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2017 kažejo, kako je 1015 anketiranih slovenskih gospodinjstev pristopilo k energetski obnovi stanovanjskih stavb. Med večjimi posegi na stavbah prevladujejo menjava strehe (57 odstotkov), menjava oken (61 odstotkov), izolacija podstrešja (46 odstotkov) in izolacija fasade (37 odstotkov).
Primerjava kaže izboljšanje
Primerjava zadnjih rezultatov raziskave energetske učinkovitosti Slovenije REUS 2017 s predhodnim merjenjem REUS 2015 kaže, da se izolacija stanovanjskih stavb v Sloveniji postopoma izboljšuje. V primerjavi z letom 2015 opazimo za devet odstotnih točk povečan delež večstanovanjskih stavb, na katerih je bila narejena izolacija fasade. V dveh letih se je za sedem odstotnih točk zmanjšal delež gospodinjstev, ki nimajo izolirane fasade. V istem obsegu se je zmanjšal tudi delež tistih, ki imajo izolacijo do vključno pet centimetrov, za osem odstotkov pa se je povečal delež tistih, ki imajo izolacijo na fasadi nad deset centimetrov. Na dobri polovici stanovanjskih stavb je že bila opravljena menjava strehe. V primerjavi z letom 2015 se je za osem odstotnih točk povečal delež tistih, ki imajo debelino izolacije na strehi večjo od 16 centimetrov.
Zanimiva dejstva
V 37 odstotkov stanovanjskih stavb (enodružinskih in večstanovanjskih) je bila narejena dodatna izolacija fasade. Glede na to, da je bilo dve tretjini stavb zgrajenih pred letom 1990, so ti ukrepi smiselni, saj vsaj dve tretjini enodružinskih hiš in skoraj polovica večstanovanjskih stavb ni ustrezno izoliranih. Skoraj četrtina stavb nima izolacije, kar je za sedem odstotkov manj kot leta 2015. Izolacijo debeline do vključno pet centimetrov ima dobra desetina stavb, kar je za sedem odstotnih točk manj kot v letu 2015. Izolacijo debeline 6–10 centimetrov ima slaba četrtina stavb in nad deset centimetrov prav tako slaba četrtina, kar je za osem odstotnih točk več kot v letu 2015. Toda skoraj tretjina anketiranih v večstanovanjskih stavbah ne ve, kakšna je debelina izolacije.
Izolacija podstrešja in menjava strehe
V slabi polovici stanovanjskih stavb (enodružinskih in večstanovanjskih) je bila narejena izolacija podstrešja. V dobri polovici primerov je bila menjava narejena po letu 2008. Streho je v tem času menjala več kot polovica enodružinskih in večstanovanjskih stavb. V več kot polovici primerov je bila menjava narejena po letu 2008. Izolacijo strehe do vključno pet centimetrov ima slaba desetina stavb, 6–15 centimetrov ima slaba petina in 16–30 centimetrov prav tako slaba petina. Nad 30 centimetrov ima pet odstotkov stavb, kar je za dve odstotni točki več kot v letu 2015. V vseh navedenih primerih imajo enodružinske hiše več kot enkrat debelejšo izolacijo kot večstanovanjske stavbe. Skoraj petina stanovanjskih stavb še vedno nima izolirane strehe.
Pričakovanja
V primerjavi z letom 2015 se je za devet odstotnih točk zmanjšal delež gospodinjstev, ki v naslednjih treh letih ne nameravajo izvesti energetske obnove stavbe, za štiri odstotne točke pa se je povečal delež tistih, ki bi izolirali podstrešje oziroma streho. Tako je v letu 2018 najbolj verjetno, da bo slaba četrtina anketiranih izolirala fasado (od tega nekaj več v večstanovanjskih stavbah), 16 odstotkov anketiranih pa bo izoliralo podstrešje ali streho (od tega nekaj več v enodružinskih stavbah).
Vir: Informa Echo, www.reus.si
