Od leta 2020 naj bi veljala še strožja pravila kot doslej, saj naj bi bilo dovoljeno graditi samo še skoraj ničenergijske stavbe. Evropska direktiva razlaga, da gre za stavbe z zelo visoko energijsko učinkovitostjo. Poleg kakovosti bivanja je torej pomembna tudi učinkovita raba energije, oboje pa je pomembno tako za naše zdravje kot za zdravje našega planeta.
Hidroizolacija
Poglejmo si tokrat, kaj pomeni kakovosten toplotni ovoj stavbe. Tako kot pravi stara modrost, da našega zdravja ne zagotavlja kapa, temveč dobra obutev, tako za hišo velja, da je zelo pomembna hidroizolacija temeljev. Pri delih stavb, ki so v stiku z zemljo ter hkrati z vlago ali celo podtalno vodo, je najpomembnejša odlično izvedena hidroizolacija, saj je njena sanacija izjemno draga in v določenih primerih celo nemogoča. Dviganje kapilarne vlage iz temeljev in tal prepreči horizontalna hidroizolacija, ki se jo polaga po površini temeljev in izravnalnih betonov tlaka v kleti ali na terenu vzporedno s tlemi. Preprečuje vdor podtalnice in dvig vlage v objekt. Zaradi stika z vertikalno izolacijo mora presegati širino zidu vsaj za 10 centimetrov. Pred zasutjem terena moramo horizontalno hidroizolacijo s posebnimi trakovi zaščititi pred poškodbami.
Stene pa proti vlagi zaščiti vertikalna izolacija, ki se jo polaga po temelju navzdol, vzporedno s stenami. Primerna je za izolacijo kletnega in talnega zidovja z zunanje strani. Hidroizolacija naj sega vsaj 30 centimetrov (odvisno od lokacije stavbe) nad nivo zasute zemlje, da preprečuje stik meteorne vode, ki se odbija od tal, ali zamakanje zaradi snega ali morebitnih poplav. Vertikalna in horizontalna izolacija s stikom tvorita neprepusten bazen, zato moramo biti posebno pozorni, da je stik vertikalne izolacije s horizontalno kakovosten in da izolacije med zasipavanjem ne poškodujemo, saj slab ali poškodovan spoj omogoča prodor vlage v objekt. Hidroizolacija mora biti izvedena natančno, zato je njeno izvedbo smiselno prepustiti usposobljenim izvajalcem.
Pri hidroizolaciji najprej pomislimo na zaščito pred vdorom vlage skozi stene, ki so vkopane v zemljo. Velikokrat pa je poleg sten treba izolirati tudi ravne strehe, balkonske plošče in vse druge konstrukcijske elemente, ki so izpostavljeni vlagi. Pravila izvedbe so v bistvu enaka. Če imamo na terenu tudi talno vodo, je treba izvesti še drenažo, s katero omogočimo prost pretok podtalnice pod tlemi in okrog objekta.
Toplotna izolacija
Pri toplotni izolaciji celotnega ovoja stavbe ne govorimo le o zmanjšanju toplotnih izgub ter o nižjih stroških ogrevanja, temveč tudi o enem najpomembnejših sestavnih delov stavbe, ki bo poleg zrakotesnosti in rekuperacije zraka pripeljal do želenega visokega razreda energijske učinkovitosti. Dolgoletne meritve, ki so bile delane na dobro izoliranih stavbah, kažejo, da se strošek dodatne nadstandardno vgrajene izolacije glede na minimalni strošek ogrevanja izplača že v nekaj letih, kar dolgoročno pomeni dobro investicijo. Ne gre pa zanemariti niti dejstva, da dobro izolirana stavba pomeni prihranek energije tudi poleti, saj so potrebe po umetnem ohlajevanju (klimatske naprave in podobno) prav tako minimalne. Poleg manjših energijskih izgub in s tem stroškov dobra toplotna izolacija pomeni tudi večje bivalno udobje in daljšo življenjsko dobo objekta.
Toplotna izolacija prehoda toplote ne ustavi popolnoma, temveč ga upočasni. Na trgu lahko izbiramo med veliko različnimi materiali, ki se razlikujejo po obliki, kemijski sestavi in še nekaterih drugih lastnostih. Za vgrajevanje na ravne površine so najbolj primerne izolacijske plošče, na nepravilnih površinah pa se obliki najbolj prilagodijo materiali v svitkih. Ko se bomo odločali o materialu in debelini izolacijskega materiala, se najprej posvetujmo s strokovnjakom, saj lahko z napačno izbiro povzročimo več škode kot koristi. Še najslabše pa je kombiniranje različnih, med seboj nekompatibilnih materialov. Vrsto in debelino izolacije moramo izbrati glede na podnebne in klimatske razmere. Vsi izolativni materiali imajo pri določeni debelini in temperaturi enakovredne toplotnoizolativne lastnosti. Razlikujejo se v načinu vgradnje in nekaterih drugih značilnostih, na podlagi katerih se mora investitor odločiti, katera toplotna izolacija je najprimernejša za določen objekt.
Pri vseh izvedbah fasad moramo še posebej paziti na dobro izolacijo toplotnih mostov (balkonskih plošč, obrob okoli vzidanih oken, vrat …), kjer je treba natančno položiti toplotno izolacijo, saj toplotni mostovi močno vplivajo na toplotne izgube. To je včasih dokaj zamudno in nehvaležno delo, vendar pa z njim preprečimo kasnejše nastajanje plesni po vogalih prostorov, ob oknih, balkonskih ploščah in podobno. V primerjavi z notranjo izolacijo je zunanja sicer občutno dražja, seveda pa je tudi tehnično boljša. To si lahko predstavljamo tako, kot bi se želeli zaščititi pred mrazom z oblačenjem več majic pod srajco – bolj učinkovito je, če oblečemo plašč …
Toplotna izolacija strehe
Kakovostna toplotna izolacija strehe je zelo pomembna, saj se veliko toplote izgubi prav skozi streho. Neustrezna izolacija strehe tako poveča porabo energije za ogrevanje objekta in s tem povezane stroške. V zimskih mesecih kakovostna izolacija prepreči odvajanje toplote, v poletnih pa pretirano segrevanje stavbe, kar je še posebno pomembno, če podstrešje uporabljamo kot bivalni prostor. Pri vgradnji strešne izolacije moramo biti zelo previdni, saj je odprava napak finančno zahtevna.
Za toplotno izolacijo strehe je treba pod kritino namestiti zračni kanal, sledita sekundarna kritina in izolacija, ki je lahko nameščena v treh izvedbah, in sicer med škarnike, nad škarnike ali pod škarnike. Pod izolacijo je nameščena parna zapora, ki preprečuje utekočinjanje pare in deluje kot zračna zapora. Prek parne zapore sledi namestitev zaključne obloge. Za parno zaporo je pomembno, da dobro tesni in da je dobro pritrjena na druge gradbene elemente. Zaradi drugačnega zračnega tlaka v prostoru kot na prostem lahko prek špranj pride do prevelikega gibanja zraka skozi strešno konstrukcijo in posledično do podhlajevanja ali pregrevanja podstrešnega prostora oziroma objekta. Da bi dosegli ustrezno zrakotesnost in toplota na netesnih mestih ne bi nenadzorovano uhajala, moramo uporabiti kakovostne lepilne trakove in tesnilne mase ter upoštevati nasvete strokovnjakov. Paziti moramo, da zalepimo prav vsak preboj tako na notranji foliji (parni oviri ali parni zapori) kot na zunanji paroprepustni foliji, ki predstavlja sekundarno kritino in vetrno oviro hkrati.
Zvočna izolacija
Zvočna izolacija je v današnjem času prav tako pomembna kot toplotna, saj je v našem življenjskem okolju vse več hrupa, šumov in motečih zvokov. Dokazano je, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu slabo vpliva na naše zdravje. Zdravniške raziskave so pokazale, da našemu zdravju škodujejo tudi zvoki, ki jih naši možgani ne zaznajo. Vir hrupa povzroči valovanje v prostoru, ki se po zraku in materialu širi po stenah, stropu in tleh. Zvočna izolacija je odvisna predvsem od mase oziroma debeline sten. Bolj ko je stena masivna, bolje odbija zvok. Lahke stene so primerne za ločevanje prostorov znotraj stanovanjske enote, ne pa tudi za ločevanje med stanovanjskimi enotami. Najučinkoviteje je, da izolacijo vgradimo na tisti steni, kjer zvok nastaja. Če zvok prihaja z več strani, moramo izolirati tudi strop, izolacija pa mora potekati neprekinjeno tudi v vogalih. Ker se zvok prenaša tudi po steklu, moramo za dobro izolacijo celotnega prostora poskrbeti tudi za izolacijska stekla, saj so okna najšibkejša točka zvočne izolacije v hiši. Poleg oken so šibka mesta tudi zunanja in notranja vrata, še posebno vratna krila, podboji in pragovi.
Materiali, ki se jih najpogosteje uporablja za zvočno izolacijo sten, so podobni kot za toplotno izolacijo, ki je hkrati večinoma že tudi zvočna izolacija (najpogosteje mineralna volna in polistiren ali stiropor). Zvočno izolacijo izvedemo tako, da na hidroizolacijo položimo izolacijsko ploščo. Na mestih, kjer se stikata cementni estrih in stena, položimo dilatacijski trak, s čimer preprečimo prenos zvoka. Zelo pomembno je, da se cementni estrih ne dotika nobenih kovinskih cevi, saj bi s tem izničili celotno protihrupno zaščito, ki jo zagotavlja plavajoči estrih. Udarni zvok hoje lahko preprečimo tako, da na tla položimo pohodno izolacijsko ploščo in čez njo vlijemo estrih. Pozorni moramo biti, da je med estrihom in steno vsaj en centimeter prostora, da se zvok ne prenaša po stiku. Tudi izvedbe zvočne izolacije se moramo lotiti pravilno in natančno, zato je najbolje, da se pred izvedbo posvetujemo s strokovnjakom, ki nam bo svetoval, kateri materiali so najbolj primerni za zvočno izolacijo v določenem objektu in kakšna dela so za to potrebna. (ktm)
