Čim debelejša je izolacija, tem manjše stroške ogrevanja bomo imeli, bistveno pa si bomo izboljšali tudi bivalno udobje.
Vrsto izolacije prilagodimo klimi
Vrsto in debelino izolacije moramo izbrati glede na podnebne in klimatske razmere. Zaradi vedno ostrejših predpisov, predvsem pa zaradi dviga zavesti o varčevanju z energijo, naj bi bila debelina izolacije, ki jo vgrajujemo, od osem do deset centimetrov. Z izolacijo debeline deset centimetrov na zid iz opeke debeline 30 centimetrov dosežemo koeficient toplotne prehodnosti k=0,3W/m
2
K, to pa je vrednost, ki ustreza vsem zahtevam standardov. V primerjavi z zidom iz opeke debeline 30 centimetrov brez izolacije, ki ima koeficient toplotne prehodnosti k=1,45 W/m2
K, pa se toplotne izgube zvišajo skoraj za petkrat.Vsi izolativni materiali imajo pri določeni debelini in temperaturi enakovredne toplotnoizolativne lastnosti. Razlikujejo se v načinu vgradnje in nekaterih drugih značilnostih, na podlagi katerih se mora investitor odločiti, katera toplotna izolacija je najbolj primerna za določen objekt.
Ne glede na izbrani material pa se zaradi energijskih prihrankov in prijetnosti bivanja smiselno odločiti za debelino vsaj šestih centimetrov. Za naše podnebno območje se priporoča vgradnja izolacije debeline od osem do dvanajst centimetrov za zunanje opečne zidove debeline 29 centimetrov.
Pri vseh izvedbah fasade moramo paziti na dobro izolacijo toplotnih mostov (balkonskih plošč, obrob okoli vzidanih oken…), kjer je treba natančno položiti toplotno izolacijo, saj toplotni mostovi močno vplivajo na toplotne izgube. To je včasih dokaj zamudno in nehvaležno delo, vendar pa z njim preprečimo poznejše nastajanje plesni po vogalih prostorov, ob oknih, balkonskih ploščah.
Strokovni nasvet
Vsekakor je dobro prakso najbolje predstaviti s primerom in ob strokovnem nasvetu. Družina želi pred zimo stene stare hiše, ki so zidane z betonsko opeko in na kateri je bila pred dvajsetimi leti narejena tudi toplotnoizolacijska fasada, obnoviti. V tem času so se na severni steni hiše pojavile zelenkaste alge, ki kazijo videz hiše, pa tudi fasada je že precej sprana od padavin. Za nasvet so se obrnili na strokovnjake v JUB, ki so jim za uničevanje alg in plesni svetovali svoje sredstvo algicid, ki naj ga z dvakratnim nanosom v razmaku približno osem do dvanajst ur uporabimo na problematični strani hiše. Naslednji korak je osnovni premaz, ki pa je odvisen od barve, ki jo boste izbrali za barvanje. Strokovnjaki predlagajo mikroarmirano fasadno barvo revitalcolor AG ali pa revitalcolor silikon, ki še dodatno zavira rast in razvoj alg in plesni ter je bolj vodoodbojna. V primeru, da barvate s fasadno barvo revitalcolor AG, uporabite osnovni premaz akril emulzijo, razredčeno z vodo v razmerju 1:1, in počakajte, da bo osnovni premaz suh na otip (približno od štiri do šest ur). V primeru, da barvate z barvo revitalcolor silikon, uporabite osnovni premaz siliconeprimer, razredčen z vodo v razmerju 1:1. Počakajte, da je osnovni premaz suh, približno od štiri do šest ur.
