Za projekt gradnje lesnopredelovalnega obrata v Radovljici v javno-zasebnem partnerstvu ni bilo zanimanja, zato občina zemljišče, na katerem naj bi objekt stal, že drugič poskuša prodati na dražbi. Kot so na občini zapisali med razpisi, bo tokratna dražba 25. maja, predmet dražbe pa je kompleks zemljišč na območju Gramoznice Graben za lesnopredelovalno dejavnost v skupni izmeri 48.477 kvadratnih metrov. Zemljišče je komunalno neopremljeno, izklicna cena zanj je 1,29 milijona evrov brez DDV.
Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene zemljišča. »Plačana varščina bo uspelemu dražitelju vračunana v ceno, neuspelim dražiteljem pa bo vrnjena brez obresti v roku 15 dni od dneva javne dražbe. Najnižji znesek višanja je 10.000 evrov,« so še zapisali na občini. A prav v tem delu se je zataknilo pri zadnji dražbi, ki jo je radovljiška občina napovedala za februarja letos. Zanimanja za nakup zemljišča ni bilo, zato tudi nihče ni plačal varščine. Izklicna cena za zemljišče je takrat znašala 1,4 milijona evrov.
Da bi les ostal doma
Kot je idejo pred dobrima dvema letoma predstavil radovljiški župan Ciril Globočnik, bi obrat poskrbel za to, da lesa iz gorenjskih gozdov ne bi bilo več treba po nizkih cenah prodajati v tujino, pač pa bi ga lahko predelovali v Radovljici. Po prvotnih načrtih bi zadoščal za predelavo 350.000 kubičnih metrov lesa na leto. Bil naj bi eden treh velikih tovrstnih obratov v Sloveniji. Z odpadki od predelave lesa bi se Radovljičani lahko ogrevali, je razmišljal župan. Stranski proizvod radovljiškega lesnopredelovalnega obrata pa bi bilo tudi pridobivanje električne energije. To bi tako za velike porabnike energije, kot so bazen, šole, vrtci, kot za gospodinjstva pomenilo čistejši, bolj gotov in cenejši vir ogrevanja. Globočnik je prepričan, da je občinsko zemljišče, ki je naprodaj, idealno za takšen objekt: je nekoliko oddaljeno od središča mesta, a hkrati blizu avtoceste. Ves projekt bi po takratnih ocenah stal okoli 10 milijonov evrov, župan pa je omenjal tudi različne razpise, ki bi bili v pomoč naložbi za ogrevanje z obnovljivimi viri energije.
Kot smo poročali, so takrat v Gozdnem gospodarstvu Bled kot prodajalci lesa idejo podprli, saj bi to zanje pomenilo večjo izbiro med kupci lesa in s tem boljše prodajne pogoje. Opozorili so tudi na pomen domače predelava lesa za slovensko gospodarstvo. Idejo pa so podprli tudi v Društvu lastnikov gozdov Zgornje Gorenjske, ob čemer so opozarjali, da je ključnega pomena za odločitev, kje se bo predeloval les iz slovenskih gozdov, predvsem v odkupni ceni in ne toliko v bližini obrata.
Župan še vedno verjame v obrat
Da iz javno-zasebnega partnerstva ne bo nič, je bilo jasno že kmalu po lanskem razpisu, za katerega ni bilo zanimanja. To je župana Globočnika močno presenetilo, saj so po njegovih besedah podatki v investicijskem elaboratu izkazovali, da bo interes zasebnih partnerjev mogoče pridobiti. Radovljiški občinski svet je zato razveljavil odlok, na podlagi katerega naj bi bil lesnopredelovalni center Radovljica vzpostavljen v javno-zasebnem partnerstvu, občina pa je sprožila postopke za prodajo zemljišča, saj je ocenila, da bodo zasebni vlagatelji bolj zainteresirani za naložbo v lesnopredelovalni center v primeru, da bodo gradili na svojem zemljišču.
Predvidevanja občine se ob prvi neuspeli dražbi za prodajo zemljišča niso uresničila in potencialnih kupcev ponovno ni bilo od nikoder. Kljub temu je župan Globočnik prepričan, da so načrti o lesnopredelovalnem centru v Radovljici uresničljivi.
