Knjižničarstvo v Trebnjem sega v daljno leto 1931, ljudska knjižnica Trebnje pa je bila uradno ustanovljena decembra 1962. Od tedaj se je dvakrat selila, v sedanjih prostorih v spodnji etaži stavbe centra za izobraževanje in kulturo je od leta 1983. Od takrat so prostore temeljito prenovili, razširili, nazadnje so leta 2005 pridobili še prostor v nekdanjem zalogovniku premoga in v njem uredili službene prostore. A knjižne police že dolgo pokajo po šivih. »Stvari so postale tako kritične, da praktično nimamo več prostora za knjižne novosti. Če želimo eno knjigo pospraviti na polico, moramo neko drugo vzeti ven,« razmere opisuje direktorica knjižnice Tanja Cuder.
Zgolj tretjina potrebnih prostorov
Glede na normative imajo po njenih besedah le 27 odstotkov potrebnega prostora oziroma 395 kvadratnih metrov, morali pa bi jih imeti vsaj 1600. Najhuje je na oddelkih s strokovno literaturo, denimo s področij medicine, psihologije, okultnih ved, pa na policah z raznimi priročniki. To so velike, obsežne knjige, ki se veliko sposojajo, tudi produkcija teh knjig je velika, dodaja Cudrova. »Skrajna rešitev bi bila selitev arhiva na drugo lokacijo, da bi pridobili nekaj kvadratnih metrov, morda tudi selitev uprave, a še ne vemo, kam.« Tudi zaposleni nimajo primernih prostorov, stiskajo se v nekdanji kurilnici, zaradi prostorske stiske si po dva ali trije delijo pisalno mizo in računalnik.
»Če imamo kakšno prireditev, v čitalnici razmaknemo tiste tri mize in postavimo stole, toda če na prireditev pride 30 obiskovalcev, je že gneča. Zato večje, odmevnejše dogodke, ki jih imamo v letu kar nekaj, pripravimo v večnamenski dvorani na Golievem trgu 1,« pravi Cudrova. Prav stavbo nekdanje Dolenjke, kjer je v zgornjem nadstropju galerija likovnih samorastnikov, je občina leta 2012 odkupila. Po tedanjih načrtih naj bi v njej uredili knjižnične prostore, galerija pa bi se preselila v sedanje prostore knjižnice, pojasnjuje župan Alojzij Kastelic. A projekt se je ustavil pri načrtih energetske sanacije stavbe zaradi težavnih postopkov z javno-zasebnim partnerstvom. Zdaj iščejo druge rešitve za obnovo objekta.
Rešitev še ni dorečena
Druga, časovno bolj oddaljena možnost so novi prostori v sklopu načrtovanega kulturnega centra. »Če bo šlo vse po načrtih, bi lahko kulturni center zgradili v štirih letih. Sledi druga faza, v kateri bi ob kulturnem centru zgradili še en objekt, kjer bi pod eno streho združili glasbeno šolo, knjižnico in galerijo,« napoveduje Kastelic.
Trebanjska knjižnica pokriva območje štirih občin z 21.000 prebivalci. Poleg osrednje trebanjske ima enote še na Mirni, v Šentrupertu, Mokronogu in Velikem Gabru. Vse enote skupaj štejejo okoli 130.000 knjig, obiskuje pa jih 4600 aktivnih uporabnikov. Po besedah Cudrove v kratkem načrtujejo sestanek z županom in drugimi odgovornimi na občini, da bi morda našli hitrejšo rešitev, kot je gradnja kulturnega centra. »Zaradi pomanjkanja prostora namreč nastaja velika škoda na gradivu, pa tudi krivica našim uporabnikom, saj smo primorani odpisovati še uporabno gradivo, da naredimo prostor novemu. Prav vse naše enote slovijo po odličnem gradivu in založenosti, tega res ne bi radi izgubili,« še pravi Cudrova. Rešitev za knjižnico tako za zdaj ostaja nedorečena. Bo pa moral, kdor koli bo župan, prihodnja dva mandata posvetiti prav kulturi in šolstvu, dodaja Kastelic.
