»Besede so premalo. Zelo sem ponosen na to zmago, nase in na celo ekipo,« je bil Primož Roglič Danes v Ženevi vesel zmage na 72. izvedbi dirke po Romandiji/Tour de Romandie. Glede na sloves preizkušnje po francoskem delu Švice je to največja zmaga v karieri. Znova, potem ko je pred slabimi tremi tedni zmagal baskovski Tour, prav tako izjemno cenjeno enotedensko dirko. To je Rogličeva deveta zmaga v nizu svetovne serije World Tour. Po tej statistiki je prehitel Simona Špilaka, ki je na Romandiji tudi vpisan kot zmagovalec 2010 in z največ uvrstitvami na zmagovalni oder v zadnjem desetletju. Vedno v dežju in mrazu. Prekmurec je omagal v sobotni etapi (30. mesto). Sončni Roglič pa je na sončni Romandiji dobil še eno potrditev, da je njegov domet le nebo.
»Celotna ekipa LottoNl-Jumbo je v tem tednu naredila odlično delo. Ta zmaga je tudi za moje moštvene kolege. Fantje so bili zelo močni in v veselje mi je delati z njimi. Pred dirko sem vedel, da sem močan. Bil sem optimist, vendar je bilo to treba pokazati tudi v praksi. Ni bilo enostavno. Vsak dan je bil zahteven in vsaka etapa od prve do zadnje je bila odločilna. Ekipa je bila odlična. Ne morem reči več, kot da sem ponosen te fante,« je klubskim kolegom iz nizozemske ekipe laskal 28-letni Zasavec.
Upravičeno. Za njim sta v skupnem seštevku končala Kolumbijec Egan Bernal, član britanske nebeške zasedbe Sky, in lanski zmagovalec Avstralec Richie Porte, član še ene bogate ekipe BMC. Roglič je vodstvo prevzel že drugi tekmovalni dan, kar je bilo dokaj zgodaj. Visoko v gorah mu je največ pomagal Steven Kruijswijk, ki je s šestim mestom v skupnem seštevku dal zgornjim besedam dodatno težo.
Rogla v nobenem trenutku ni deloval šibko. Tekmece je imel pod nadzorom in zlahka je odbil tudi napade ekipe Sky z Bernalom, ki je bila najbolj napadalna v sobotni kraljevski etapi okoli Siona. Roglič jo je z modro taktiko prekaljenega velemojstra kronal z drugim mestom, potem ko je dobil sprint četverice za ubežnikom Fuglsangom. S tem je na najprepričljivejši način obdržal rumeno. Nedeljska etapa do Ženeve je bila le parada slovenskega šampiona.
O moči zgovorno priča tudi podatek, da je s tretjim mestom na prologu, drugim mestom v kraljevski etapi in drugim na gorskem kronometru bil uvrščen na skupno drugo mesto tudi po dnevnih uvrstitvah za rdečo majico. V zadnjem desetletju je bilo to na dirkah tega nivoja enotedenskih dirk redko videno. Še en podatek – na gorskem kronometru se je vzpenjal s hitrostjo 1860 višinskih metrov na uro, kar je podatek, ki so ga v zadnji dobi vse bolj očiščenega kolesarstva zmogli le redki.
Zmaga Rogliča na dirkah po Baskiji in Romandiji v zadnji dobi nima primerjave. Zgolj Romandija pa je referenca najvišjega prvega razreda. V dobi po Špilaku je skoraj vsem zmagovalcem pomenila odskočno desko za zmago na španski Vuelti (Nairo Quintana, 16) in še bolj zvenečega velikega francoskega Toura, kot je to uspelo Bradleyju Wigginsu, Cadelu Evansu in Chrisu Froomu. Tudi Primož je v času Romandije dobival vse več novinarskih vprašanj, povezanih z veliko julijsko francosko pentljo. Tudi zato, ker je podobna po strukturi etapnih preizkušenj. Roglič je z napredkom v vožnji na klanec, ki jo je pokazal na Baskiji in Romandiji, po pripravljenosti nemara že zrel za lov na najbolj čislano rumeno majico v kolesarstvu. Roglič mirno odgovarja, da lov na skupno zmago v tem letu še ni v načrtih, pač pa nabiranje izkušenj za tritedenske dirke in vsakodnevni izzivi. Še prej bo na programu sredi junija tudi parada pred domačimi navijači na slovenskem Touru.
