»Peter Sagan je angel in vrag v eni osebi. Angel zato, ker je z mano sodeloval in mi pomagal, da sem bil drugi. Vrag pa, ker ga je v vseh pogledih težko premagati,« so besede drugouvrščenega Silvana Dillierja po 116. izvedbi legendarnega Pariz–Roubaix. Švicar je edini zmogel slediti mavrični majici. Urok te je prekinjen, saj je Sagan po 37 letih postal prvi svetovni prvak z zmago na omenjeni dirki. Letos Severni pekel ne bi mogel nositi bolj ironičnega poimenovanja. Ne samo zaradi padcev in okvar, ki so nepogrešljiv dejavnik na najbolj posebni dirki leta, kar je doživelo tudi vseh pet Slovencev. »Že na prvem tlakovanem odseku je pred mano padel kolesar ekipe Bahrain Merida Ivan Cortina in smo se naložili na kup. Po padcu smo glavnino lovili 100 kilometrov, zaostajali med 20 in 30 sekund, vendar je nismo ujeli. 50 kilometrov pred ciljem sem odnehal,« je dejal Luka Mezgec, ki je na družbenem omrežju delil fotografijo hudo poškodovanega čevlja. Kristijan Koren, najizkušenejši na teh terenih, se je hudo podrgnjen po obrazu v cilju smehljal kot vedno. V istem skupinskem padcu in skupini je bil tudi Luka Pibernik, edini Slovenec v cilju. »Občutek pripeljati na velodrom v Roubaixu je lep. Neverjetno število gledalcev,« so bile njegove besede.

Tedaj še ni vedel za tragično usodo belgijskega vrstnika Michaela Goolaertsa, člana manjše belgijske ekipe Veranda's Willems. Umrl je v bolnišnici v Lillu, potem ko mu je na polovici dirke, na 148. kilometru od 257 kilometrov, zastalo srce. Zgrudil se je na ravnem delu ceste. Tudi hitro oživljanje medicinske ekipe in helikopterski prevoz v bolnišnico nista pomagala. Kako brutalen je svet tekmovalnega kolesarstva, priča polemika v Belgiji, ali bi ob znanem razpletu tragičnega dogodka tekmovalna žirija ustavila dirko. Zgodovina z usodo Casartellija in Weylandta nas uči, da ne.

Obročniki World Toura, kjer je junak Baskije Primož Roglič trenutno 18. na lestvici, se bodo v tem tednu zavrteli po lepših cestah. Konec tedna se klasike nadaljujejo na bolj valovitih terenih z nizozemsko dirko Amstel Gold za uvod velikega ardenskega trojčka ob Valonski puščici in Liege–Bastogne–Liege. To so dirke, kjer so imeli Slovenci doslej najmanj uspeha. Slovenski del ekip Adria Mobil in Ljubljana Gusto je misli že usmeril tudi na bližnjo dirko po Hrvaški, letos že ekstra kategorije UCI.

V petek bodo organizatorji dirke po Sloveniji v Ljubljani skupaj z ambasadorjem Primožem Rogličem predstavili letošnje posebnosti vključno z napovedjo njegovega nastopa (ali ekipe), ter kraljevsko etapo iz Ljubljane do Kamnika po trasi Maratona Alpe okoli Kamniških Alp čez Jezersko in Pavličevo sedlo. Ni si težko predstavljati, da je Primož Roglič leta 2012 prav na tem kolesarskem maratonu prvič opozoril na razkošen potencial, manj kot šest let pozneje pa prvič zmagal na kateri od velikih enotedenskih etapnih dirk. Junija bo ista trasa glavna generalka za francoski Tour, kjer lahko ob pripravljenosti, kot jo je kazal na dirki po Baskiji, z ekipo že razmišlja o lovu na veliko lovoriko francoskega Toura. V severni španski pokrajini je bil v klanec in seveda v vožnji na čas v primerjavi z nekaterimi velikimi imeni (Mikel Landa, Nairo Quintana) tako močan in taktično suveren, da bi bilo že skoraj narobe, če v ekipi LottoNl-Jumbo ne bi poskusili z lovom na rumeno majico.