Pa ne mislim na stanje zaljubljenosti, ko niti ne vemo točno, kaj je z nami, in ko nas nosi po svoje. Če bi maj res imel to moč, si predstavljam, da bi se kaj prijelo tudi vseh tistih, ki nam povzročajo gorje na Zemlji, ki odločajo o ljudeh, ki jih nikoli niso videli, ki jim določajo, koliko bodo zaslužili, jedli, ali bodo živeli v miru ali v vojni, ali bodo imeli vodo za pitje ali bodo... Ko bi vsaj maja s tem imeli mir, bi bilo dosti več vredno kot pa vsa ta prelepa in opojna narava, ki nas v tem mesecu obkroža. In morda bi tudi mi, ki »smo čisto nedolžni« (a ne?), začeli razmišljati malo drugače. Namreč, da je tudi ta lepa narava okoli nas vredna, da preživi. Seveda mi nimamo s tem nič. No, morda pa malo vendarle. Zelo radi potujemo, se vozimo naokoli. S tem ne le, da onesnažujemo ozračje z izpušnimi plini, ampak tudi s hrupom. Ali veste, da se ptičji mladiči ob avtocestah in na območjih z visoko stopnjo hrupa ne morejo več povsem naučiti petja, ki jim omogoča zapeljevanje in osvajanje samic in s tem nadaljevanje vrste? To gre zelo tiho mimo nas, tega sploh ne opazimo. Saj ptice še pojejo, kajne? Ja, ampak po drugi strani jim pa jemljemo tudi življenjsko okolje, v katerem bi se lahko normalno preživljale in se množile. Ni le hrup. Moderne hiše so dobesedno zatesnjene bivalne enote. Včasih je bilo pod nadstreški kakšno ptičje gnezdo, zdaj so nadstreški zaprti, da ne izgubimo kakšne kalorije pri ogrevanju. In marsikatera ptica je ostala brez možnosti, da bi si na suhem zgradila gnezdo. Saj so ptički čisto fletni, a kaj, ko potem pokakajo vse naokoli, kajne? Fej in fuj, ta umazanija. Naša umazanija, ki je dosti hujša, ta se nam pa ne upira. Smo presneto dvolični. Kdaj ste, na primer, na poljih zadnjič slišali škrjance? Marsikje so povsem izginili. Zaradi (pre)zgodnje košnje, zaradi polivanja gnojnice, fungicidov, s katerimi obdelujemo naša polja… Pa ne krivim samo kmetov, ti so skoraj prisiljeni vse to uporabljati, če hočejo biti konkurenčni – sveta beseda kapitalizma. V to jih je prisilil način pridelovanja hrane za čim nižjo ceno ne glede na to, kakšno ceno plačuje za to okolje. Pa to je le eden od vidikov našega načina življenja.
Ja, tudi nas bi se moralo prijeti malo majske ljubezni, ljubezni do bližnjega. Pa ne le do ljudi, mi smo le eno od mnogih bitij, ki nam je Zemlja dom.
