Malo me je zaneslo, ampak ko človek da mislim prosto pot… Skratka, narava se pred našimi očmi spreminja skoraj iz minute v minuto. Letos ne trepetamo za dež, saj so tla namočena, vode je dovolj – kar poglejte naše reke, koliko vode se vali po strugah, kar veselje je pogledati to spomladansko vodovje! Morda vam bo zdaj postalo jasno, da nekoliko daljša zima prav nič ne škodi. Čez mesec dni ne bo nobene razlike, kot če bi rastline začele poganjati že prej. Nasploh smo ljudje narejeni tako, da za nazaj nekako ne zmoremo obdržati občutkov, ki smo jih imeli takrat. Ali lahko podoživite željo po topli pomladi, ki ste jo imeli sredi marca? Stavim, da ne morete. Veste, da ste si želeli, da bi se zima končala, zime ste imeli vrh glave dovolj, ampak samo to. Ne morete pa v sebi obuditi občutka, ki ste ga imeli takrat.
Če ne marate mraza, ste verjetno nestrpno čakali na toplejše dni. In sedaj, ko so tu, ste srečni, se počutite dobro. Pa se poskusite počutiti tako, kot ste se v mrzlih dneh v začetku marca. Ne morete! In če trdite, da lahko, vam ne verjamem. Le nekoliko dlje bo trajalo vaše veselje nad toplo pomladjo, kot če ne bi bilo mrzle zime, to pa je tudi vse. Zdaj je topla pomlad tu in prijetno nam je, mogoče komu že malo prevroče. Seveda, vedno se lahko nad čim pritožujemo – in ker se vreme ne more braniti, je hvaležna tarča. Pravzaprav bi morali vreme tokrat le pohvaliti. Tako zanesljivo stabilnega vremena namreč spomladi ni veliko. Da bi anticiklon vztrajal kar pet dni! Pet dni brez kakšne aprilske plohice je res že kar velik uspeh. Ne rečem dva, tri dni. Ampak kar pet! Tole je bolj podobno poletju. Le da bi bilo julija v takem primeru verjetno 30 stopinj in več.
Sicer pa, koga sploh še zanima vreme v teh dneh, ko pa čakamo na prvomajske praznike; edino, kar šteje, je napoved za tiste dni. Za začetek ali pa za vzbujanje apetitov lahko rečem le, da ne bo tako toplo, kot je sedaj.
